Matej Simič
Poslanci državnega zbora poleg mesečne plače, ki znaša od 3660 do 4800 evrov – odvisno od poslančevih stalnih dolžnosti in obveznosti v poslanskih skupinah in delovnih telesih –, prejemajo še določene dodatke. Ti se kljub spremenjenemu načinu dela zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covida-19, kar se odraža zlasti v delu na daljavo, niso znižali.
Nadomestilo za ločeno življenje, sredstva za izobraževanje in pavšal za opravljanje funkcije v volilni enoti. To so samo nekateri dodatki, ki jih poslanci prejemajo poleg redne plače.
Vsakemu poslancu za opravljanje funkcije v volilni enoti, kjer se srečuje z volivci in prevzema njihove pobude, pripada med 500 in 800 evri. Višina pavšala je odvisna od oddaljenosti stalnega prebivališča poslanca od sedeža državnega zbora. Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz državnega zbora, so davkoplačevalci za omenjeni dodatek v preteklem letu skupno odšteli 643.804,09 evra. Pavšal je med drugim namenjen pokrivanju potnih stroškov, prenočevanju, pripravi in distribuciji gradiva, obveščanju preko medijev, piše na portalu državnega zbora.
Ta vsak mesec za najem poslanskih pisarn v lokalnem okolju odšteje še dobrih 16 tisočakov oziroma 180 evrov po poslancu.
Več dela na daljavo, višina nadomestil ostala enaka
Delo z volivci na terenu zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 v večji meri kot pretekla leta poteka na daljavo, po telefonu ali prek spleta. Kljub temu pa "v lanskem letu pisarne niso bile zaprte", so pojasnili v državnem zboru in dodali: "Višina teh zneskov (dodatkov, op. a.) se zaradi covida-19 ni spreminjala."
"Ni prireditev in sprejemov kot običajna leta,” je za Večer novo realnost pokomentiral poslanec Andrej Rajh iz SAB, ki mesečno prejme 700 evrov nadomestila. Kljub omejitvam je bila njegova pisarna v centru Maribora ves čas odprta. “Številna srečanja z občani pa sem zaradi prisotnega strahu pred okužbo opravil kar na ulicah v ožjem mestnem središču."
Poslanec NSi Jožef Horvat dnevnika dela v poslanski pisarni ne vodi, kljub temu pa je ocenil, da je bila intenziteta dela z volivci lani v primerjavi z letom prej večja: “V času epidemije sem imel neprimerno več stikov ali pogovorov z državljani, ki so prosili za pomoč oziroma nasvet. Delo je potekalo večinoma preko telefonskih pogovorov in na zoom platformi."
Volivci so se nanj največkrat obračali s prošnjami za razlago vladnih ukrepov za omejevanje okužb s koronavirusom in v zvezi s protikoronskimi paketi pomoči gospodarstvu in ljudem. Za delo v svoji volilni enoti mesečno prejme 800 evrov nadomestila.
Poslanka SMC Mojca Žnidarič, ki vsak mesec prav tako prejme 800 evrov nadomestila za delo v svoji volilni enoti, v Ormožu, je dejala, da "glavnina dogajanja sicer poteka v Ljubljani", vendar svoje delo opravlja po vsej državi. "Kljub zahtevnim časom, ko se na prvi pogled zdi, da je tudi delo poslancev okrnjeno, vam lahko zagotovim, da sem aktivna najmanj toliko kot v časih pred epidemijo." Spomnimo, da je bila Žnidaričeva ob gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku prisotna tudi na nenavadnem poslovnem sestanku v gostišču v Prlekiji, o čemer smo mediji obširno poročali.
Tudi Luka Mesec, poslanec in koordinator Levice, priznava, da je bilo "terensko delo med epidemijo v preteklem letu okrnjeno". Večino svojega dela je zato opravil prek video srečanj, družbenih omrežij in elektronske pošte. Njegovo nadomestilo za delo v volilni enoti Ljubljana Bežigrad znaša 500 evrov.
V državnem zboru so še opozorili, da poslanci za razliko od drugih javnih uslužbencev ne prejemajo nobenih dodatkov za delo, povezanih z epidemijo koronavirusa, denimo dodatka za delo v nevarnih razmerah. Med 11. aprilom in 31. majem lani so poslanci s sprejetjem prvega paketa ukrepov za omilitev posledic epidemije plače funkcionarjev znižali za 30 odstotkov. Mesec in pol so nižje plače prejemali denimo ministri, državni sekretarji in predsedniki vlade, države in državnega zbora.
