V UKC Maribor se že pozna povečana umrljivost bolnikov s covidom-19, saj jim v hladilnici zmanjkuje prostora za pokojnike. Te sedaj v skladu z akcijskim načrtom mariborske civilne zaščite že odvažajo v hrambo na nadomestno lokacijo, to so hladilni prostori na Dobravi, ki so v lasti Pogrebnega podjetja Maribor. Njegova direktorica Lidija Pliberšek je dejala, da je ob velikem številu umrlih, zlasti v bolnišnici, treba preprečiti pomladni scenarij iz Italije, kjer so zaradi nepravočasnega reagiranja ob številnih smrtnih žrtvah imeli težave s prepolnimi mrtvašnicami, od koder so pokojnike na nadomestne lokacije nato prevažali s kamioni.
Trupla v dveh vrečah
Na to nalogo so v podjetju sicer dobro pripravljeni, saj imajo v poslovnih procesih definirano, kako ravnati v izrednih razmerah elementarnih nesreč ali ob epidemijah. Hkrati so tudi tehnično in tehnološko edino podjetje v tem delu Slovenije, ki je sposobno prevzeti tako veliko število pokojnikov, pripoveduje direktorica. "Bolnišnica je imela kapacitete zasičene tudi zato, ker posamezna pogrebna podjetja niso odpeljala pokojnih, zaradi pomanjkanja lastnih kapacitet so jih puščali v bolnišnici. V treh dneh smo to uredili, dnevno pa sedaj iz bolnišnice prepeljemo od šest do deset pokojnikov," je pojasnila Pliberškova. Za razliko od ljubljanskih pogrebnikov, ki umrle prevzamejo direktno na oddelku, Pogrebno podjetje Maribor v mariborski bolnišnici pokojne prevzame na patologiji. Ker so umrli pripravljeni na prevoz - položeni so v dve nepredušni vreči -, pogrebniki ne potrebujejo specializirane zaščitne opreme.
Na upepelitev čaka 200 pokojnikov
Mariborski UKC ima sicer možnost hrambe 20 umrlih, nova hladilnica na Dobravi, ki je v lasti Pogrebnega podjetja Maribor, pa od 180 do 200 pokojnih. Polovica teh kapacitet je zdaj že zasedena. So pa ta objekt, ki je bil postavljen leta 2016, kot pove sogovornica, sedaj sploh prvič uporabili, kajti doslej je potrebe pokrivala njihova manjša hladilnica neposredno pri krematoriju v Dobravi s kapaciteto 30 ljudi. Kot poudarja, problem ni zapolnjena hladilnica v UKC Maribor, saj ima pogrebno podjetje zadostne možnosti hrambe za vse mesto s širšo okolico, ki jih lahko z določenimi prilagoditvami pokriva tudi ob morebitni dodatni zaostritvi zdravstvenih razmer. Težava je, ker zaradi porasta števila umrlih nastajajo zastoji v upepeljevalnici. Preko 90 odstotkov vseh pokopov je namreč žarnih, število predvidenih upepelitev pa se je po podatkih Pliberškove povečalo za 40 odstotkov. "Čeprav delujemo s tremi pečmi, delamo podnevi in ponoči, nastaja zamik pri upepeljevanju. Če je bila prej čakalna doba kremacije tri do štiri dni, je sedaj sedem do deset dni," je pojasnila. Trenutno tako v širši regiji na kremacijo v Mariboru čaka okoli 200 pokojnikov.
Nasploh dogajanje na terenu kaže na nesporno rast števila umrlih. "Od januarja do novembra smo imeli v mestu Maribor 16 odstotkov več umrlih, od oktobra pa 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani," stanje predstavi Pliberškova in hkrati poudarja, da pokojnike kljub kadrovskemu manku in zaščitnim ukrepom na zadnjo pot še naprej spremljajo strokovno in pietetno. In tako bo tudi v prihodnje. Mnogo svojcev umrlih, ki zaradi zaščitnih ukrepov ne morejo biti udeleženi v procesu priprave na pogreb, po besedah direktorice namreč skrbi, da bi začeli skupinsko upepeljevati in da za njihove svojce ne bi bilo ustrezno poskrbljeno. "Naša služba deluje v konceptu žalosti, vendar sedaj zaznavamo, da je stiska ljudi še toliko večja, ker nimajo možnosti slovesa ne v bolnišnici ne v procesu upepeljevanja, ko se ne morejo posloviti niti od trupla, saj gre za hermetično zaprte krste," je ponazorila Pliberškova in poudarja, da je javnosti njihovo delo resda očem skrito, a da vse počnejo profesionalno in dostojno.
Ljubljana: daljše čakanje na upepelitev
In kako je s kapacitetami hladilnih prostorov za shranjevanje pokojnikov v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru? Za odgovor so nas iz te zdravstvene ustanove preusmerili na osrednje ljubljansko pokopališče Žale. Tamkajšnji direktor Robert Martinčič zatrjuje, da njihovo sodelovanje z UKC Ljubljana poteka v okviru izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urna dežurna služba. Ob tem pripominja, da je v Ljubljani drugačen sistem kot v Mariboru, saj so vsi pokojniki iz UKC Ljubljana v najkrajšem možnem času prepeljani v njihove hladilnice.
"V Ljubljani torej ni potrebe po aktiviranju civilne zaščite, saj imamo dovolj hladilnih kapacitet. Naša upepeljevalnica je največja v Sloveniji in letno izvede okoli tri četrtine vseh upepelitev v državi. Sedaj upepeljujemo tudi pokojnike iz severovzhodnega dela države," pojasni Martinčič.
Na Žalah letos opažajo rahel porast upepelitev. V obdobju januar-oktober so izvedli okoli pet odstotkov več upepelitev kot v istem obdobju lani. Tudi v novembru bodo izvedli več upepelitev kot lani v istem mesecu. Martinčič še dodaja: "Trenutne kapacitete naše upepeljevalnice zadoščajo tem potrebam. Res je, da se je čas čakanja na upepelitev malo podaljšal, vendar je še vedno veliko krajši kot v drugi upepeljevalnici. Če bi se dnevno število smrtnih primerov drastično povečalo, bi se posledično malo podaljšal čas čakanja na upepelitev. Predvidevamo pa, da se to ne bi zgodilo."
Na Žalah so v letošnjih prvih desetih mesecih izvedli za okoli pet odstotkov več pogrebov kot v istem lanskem obdobju. Porast pogrebov napovedujejo tudi v novembru.
Od Ptuja do Celja: za zdaj še brez težav
Na Ptuju, čeprav zaznavajo precejšnje povišanje števila pokojnih, za zdaj večjih težav ni, čeprav se je čakalna doba na upepelitev v Mariboru podaljšala, pravijo, da celo do 13 dni. V Ljubljani je treba počakati do šest dni. Prav zaradi tako dolge čakalne vrste se ljudje odločajo tudi za klasične pokope, pojasnjuje Hedvika Rojko iz Pogrebnega podjetja Javne službe Ptuj: "Pokojne iz ptujske bolnišnice in doma upokojencev odpeljemo takoj. Čeprav se je število umrlih precej povečalo, s hrambo pokojnih za zdaj še ni težav, saj kapacitete še zadoščajo. Je pa res, da zdaj hranimo dvakrat več pokojnih kot običajno."
Pri javnem komunalnem podjetju Slovenj Gradec predvsem zadnji mesec opažajo, da se je število pokojnikov povečalo, a za zdaj z njihovo oskrbo še ni težav. "Do vključno 20. novembra beležimo že 26 smrtnih primerov. Sicer v povprečju umre med 12 in 14 ljudi mesečno," je povedal direktor Jože Dvorjak. Oskrbe pokojnikov, kar vključuje tudi pogreb oziroma upepelitev, potekajo normalno. Pokojnike na upepelitev vozijo na ljubljanske Žale, kjer je čakalno doba trenutno krajša kot v Mariboru. Oskrba od smrti do pogreba traja malo dlje kot običajno, to je do enega tedna.
V celjskem podjetju Veking po besedah direktorice Angelce Kelhar prav tako še nimajo težav zaradi povečanega števila umrlih s covidom. Za pogrebe, ki jih za svojce urejajo sami, krste iz bolnišnic odpeljejo na upepelitev na ljubljanske Žale. Običajno se na vrnitev žare čaka tri do štiri dni. Sicer pa je v novembru letos do četrtka umrlo 38 ljudi, povprečna mesečna številka pa je 31. V prostorih Vekinga imajo sicer v hladilnici deset mest za krste.
