Kmalu Kocerod pod skupno streho

Koroška komunalna podjetja so se po dolgotrajnih pogajanjih vendarle poenotila glede prenosa dejavnosti zbiranja in ravnanja s komunalnimi odpadki na Koroški center za ravnanje z odpadki (Kocerod). Od prvega aprila bodo po skoraj desetih letih, odkar so koroške občine prav s tem namenom ustanovile Kocerod, pod skupno streho vse dejavnosti ravnanja z odpadki. In še pomembna informacija za občane: cena na položnicah za zdaj ostaja nespremenjena.

Po oceni direktorja družbe Kocerod Ivana Plevnika je to prava rešitev, saj bi v posameznih komunalnih podjetjih težko sledili novim spoznanjem s področja modernizacije in stroškovne učinkovitosti. Področje ravnanja z odpadki se bo v prihodnje digitaliziralo, prav tako bo treba odpadke še podrobneje ločevati. Vse našteto bo racionalno le, če se bo izvajalo za večji obseg.

Večini delavcev višje plače

V praksi prenos dejavnosti zbiranja odpadkov pomeni, da Kocerod dodatno prevzema 64 strokovnotehničnih delavcev (to so vodje, šoferji, pobiralci in zaposleni v zbirnih centrih), skupno bo potem 97 zaposlenih. Kot pojasnjuje direktor, se za delavce veliko ne spremeni: "V Mislinjski dolini, kjer je sedež družbe, smo prostorsko omejeni. Zato ostajajo na aktualnih lokacijah treh komunalnih podjetji, zaposleni v dravograjskem podjetju pa bodo na delo prihajali v slovenjgraško komunalo. Uporabljali bomo poslovne prostore, ki smo jih najeli pri komunalnih podjetjih in že sedaj služijo temu. To je tudi najbolj racionalna rešitev," pove Plevnik. ​Zaposleni v posameznih podjetjih so imeli različno visoke plače, zaplet so rešili tako, da so poenotili plačni sistem, kar pomeni, da so najnižje plače izenačili z najvišjimi. Zdaj bodo delavci za enako delo plačani enako, ne glede na to, v kateri poslovni enoti ga opravljajo. To pomeni, tako Plevnik, da bo treba za plače zagotoviti od 8 do 9 odstotkov več sredstev.

Poleg zaposlenih je bil trd oreh tudi prevzem opreme, ki jih bo stal skoraj pol milijona evrov. Kot ocenjuje Plevnik, je to dodatno breme, ki bo oteževalo posodobitev voznega parka. Rešitve bodo iskali znotraj podjetja z lastnimi sredstvi.

"Bo pa to dodaten napor, saj bi za ta znesek lahko kupili tri nova smetarska vozila. Komunalna podjetja zadnja leta v to področje niso veliko vlagala, zato je stanje dokaj klavrno. Prevzemamo vozni park (19 vozil) v zelo slabem stanju, saj je kar okoli 85 odstotkov opreme (vozila in druga oprema) v celoti amortizirane, del opreme je tudi na lizing. Glede izrabljenosti je najslabše stanje v Dravski dolini. Na tem področju so sicer skoraj povsod nujna velika vlaganja, po nekaterih ocenah v višini 1,5 milijona evrov. Zajemajo v prvi vrsti posodobitev voznega parka, v nekaterih okoljih bo treba spremeniti tudi način zbiranja smeti. Po vzoru Slovenj Gradca bomo verjetno na bolj oddaljenih območjih uveljavili zbiranje v vrečah, kar bo omogočalo sočasno pobiranje več vrst odpadkov," razlaga Plevnik.

Spremembe predvidevajo tudi na področju zbiranja odpadkov v zbirnih centrih. Sistem želijo posodobiti in kontrolirati vhod odpadkov od povzročiteljev, tako fizičnih kot pravnih oseb. Cilj je tudi najti ustreznejši sistem zaračunavanja kosovnih odpadkov. Po trenutnem jih uporabniki plačujejo poleg mešanih komunalnih odpadkov. Plevnik ocenjuje, da to ni najbolj pravično, saj smo ljudje različni potrošniki: "Če ima nekdo stanovanje veliko 30 kvadratnih metrov, drugi pa živi v hiši z 200 kvadratnimi metri, oba plačujeta enako. Ta 'solidarnost' je na neki način nepravična, saj ima stanovalec v hiši zagotovo več kosovnih odpadkov kot nekdo v garsonjeri. Koroška komunalna podjetja so sicer lani zbrala okoli 17.500 tisoč ton komunalnih odpadkov, okoli 15 odstotkov predstavljajo kosovni odpadki (okoli 2000 ton)."

V prihodnosti želijo narediti premik na področju ozaveščanja prebivalcev glede ločevanja odpadkov. Doslej je bilo to prepuščeno komunalnim podjetjem, ki so bila različno aktivna, zato je bila kakovost zbiranja odpadkov po dolinah različna. V Dravski dolini je bilo pri ločevanju največ napak, odgovornost pa ni bila le pri ljudeh, ampak tudi v organiziranosti izvajanja te službe, meni Plevnik. Načrtujejo vzpostavitev posebne regijske službe. Doseči želijo višje stopnje ločevanja in posledično boljšo izrabo odpadkov v smislu recikliranja.

JKP Log ob pol prihodkov

S prenosom dejavnosti komunalna podjetja izgubljajo različne deleže prihodkov. Jožef Dvorjak, direktor JKP Slovenj Gradec, prenos sprejema z mešanimi občutki, saj to za njih pomeni zmanjšanje prihodkov za okoli deset odstotkov. "Imamo veliko dejavnosti, ta udarec za nas ne bo tako hud kot morebiti za druga komunalna podjetja, ki imajo manj dejavnosti," ocenjuje Dvorjak in verjame, da ta združitev pomeni boljši standard odvoza odpadkov in optimalno ceno za občane.

V JKP Radlje ta dejavnost predstavlja 20 odstotkov realizacije. "To pomeni, da se bo v tem letu treba potruditi, da obdržimo poslovni rezultat, saj stroški ostajajo," je povedala direktorica JKP Radlje Meta Zajc Pogorelčnik. V JKP Dravograd se bo realizacija znižala okoli 15 odstotkov letno. "Izpad bomo poskušali nadomestiti z opravljanjem drugih dejavnosti," je povedala direktorica Marija Slavič.

JKP Log iz Dobje vasi pa bo s prenosom zbiranja in ravnanja z odpadki izgubilo kar 50 odstotkov prihodkov. "To je velika zadeva in treba se bo optimalno organizirati, da bo podjetje to preživelo. Je pa prav, da se po dejavnostih združujemo, saj bodo potem fiksni stroški nižji. Za občane je to boljša opcija," je prepričana Meta Tasič Bukovec, direktorica JKP Log.