Vse več je bolezni, ki jih prenašajo klopi

Prihajajo meseci, ko so klopi najbolj aktivni, ljudje pa smo v tem času tudi zaradi več gibanja v naravi bolj izpostavljeni boleznim, ki jih prenašajo. Nevarna sta tako klopni meningoencefalitis (KME) kot borelioza, v minulem letu je za njima obolelo precej več ljudi najrazličnejših starosti kot leto poprej. ​Znano je, da Slovenija sodi med države, kjer je verjetnost okužb, ki jih prenašajo klopi, izjemno visoka. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za leto 2019 se glede pojavnosti KME v evropskih državah Slovenija uvršča takoj za Litvo, Češko, Estonijo in Latvijo.

​Največ na Koroškem, Gorenjskem ...

V lanskem letu smo beležili sunkovit porast števila obolelih za lymsko boreliozo in KME. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so v letu 2019 prejeli 3918 prijavljenih primerov lymske borelioze in 111 prijav KME. Lani pa po preliminarnih podatkih kar 7530 prijav obolenj z lymsko boreliozo in 187 obolenj s KME, kar pomeni 92- oziroma 68-odstotni porast števila prijav. Največja stopnja obolevnosti pri obeh boleznih je bila v goriški, koroški, gorenjski in primorsko-notranjski regiji.

Kot pojasnjuje zdravnica Nadja Šinkovec Zorko z NIJZ, se število prijavljenih obolelih za lymsko boreliozo in KME v Sloveniji iz leta v leto spreminja. Letno zabeležijo od okoli štiri tisoč do sedem tisoč obolelih za lymsko boreliozo in v zadnjih desetih letih od okoli 60 do 300 primerov KME oziroma povprečno 170 obolelih letno. "Ta nihanja so pričakovana, na njih pa vplivajo številni dejavniki - od vremena oziroma klimatskih razmer, sprememb v naravnem okolju, okuženosti klopov do vedenjskih navad prebivalcev, njihovega preživljanja prostega časa v naravi in zaščite ljudi pred klopi z uporabo repelentov in cepljenjem," pove zdravnica.

Lani je za boreliozo zbolelo 4134 žensk in 3396 moških. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v goriški regiji, sledita koroška in gorenjska. Za to bolezen je kmalu po okužbi značilna rdečina na koži okrog vboda klopa, ki se v obliki kolobarja širi in postaja v sredini svetlejša.​ Ta bolezen večinoma prizadene kožo, živčevje, srčno mišico, sklepe in oči.​

Za KME pa je lani zbolelo 115 moških in 72 žensk, največ iz koroške in primorsko-notranjske regije. To je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa. Prva faza bolezni se prične približno teden po vbodu klopa, s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Po vmesnem izboljšanju se običajno pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareza pa tudi ohromelost.

​Nizka precepljenost

Najučinkovitejša zaščita pred KME je cepljenje, drugega zdravila za to bolezen ni. Po podatkih raziskave iz leta 2014 je okoli 16 odstotkov slovenskih prebivalcev cepljenih z najmanj enim odmerkom, redno pa se cepi od 7 do 8 odstotkov prebivalcev. Po preliminarnih podatkih je bilo v letu 2019 v Sloveniji opravljenih nekaj več kot 96 tisoč cepljenj proti KME, so pojasnili pri NIJZ. Na inštitutu priporočajo med cepljenjem proti covidu-19 in drugimi cepljenji 14-dnevni razmik, da se izognemo napačnemu pripisovanju morebitnih neželenih učinkov.

​Pri boreliozi pa je nasprotno: ni cepiva, a zdravijo jo z antibiotiki. Možnost okužbe lahko zmanjšamo s primerno zaščito z oblačili in repelenti ter čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov.

In kakšno je stanje na Koroškem? Kot pojasnjujejo v ravenski območni enoti NIJZ, je bil v preteklih letih pojav KME na Koroškem dokaj konstanten, lani pa so zaznali nenaden porast. Prijavljenih je bilo 26 obolelih za KME, od tega 20 moških in šest žensk, največ v starosti od 45 do 64 let. Močno povišana incidenčna stopnja ima verjetno več vzrokov, od števila populacije klopov do upoštevanja varovalnih ukrepov pred vbodi klopov, morebiti pa je tudi posledica drugačnega načina življenja - zaradi epidemije je bilo več gibanja v naravi.

Na Koroškem poteka cepljenje proti KME v ravenski enoti NIJZ in tudi pri osebnem zdravniku. Priporoča se vsem osebam od enega leta starosti naprej. Cepljenje s prvima dvema odmerkoma se opravi z enomesečnim razmikom, tretji odmerek sledi čez devet do dvanajst mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri leta, kasneje pa na pet let. Po 60. letu starosti so priporočljivi poživitveni odmerki na tri leta.​

​Lymska borelioza pa je, z izjemo v letu 2019, v konstantni rasti. Vzrok tega bi bilo smiselno dodatno raziskati. V letu 2018 je za to boleznijo zbolel 301 človek, predlani 111 in lani 449 ljudi (od tega 269 žensk in 180 moških).