Dimniški požari: Poceni preventiva lahko prepreči ogromno škodo

Zagorelo je zaradi pregretega dimnika. Zaradi neočiščenega dimnika so se vžgale saje. Ogenj se je iz dimnika razširil na ostrešje." V centru za obveščanje v času kurilne sezone pogosto tako opišejo požare, pri katerih so morali posredovati gasilci. V Sloveniji letno zabeležimo okoli petsto dimniških požarov. Največ jih je med kurilno sezono.

"Letos še k sreči nismo imeli veliko intervencij, presenetljivo malo jih je bilo v primerjavi z minulimi leti," na vprašanje, kolikokrat so letos že morali posredovati zaradi dimniških požarov, odgovarja Primož Osojnik, poveljnik Gasilske brigade Maribor. "V povprečju imamo okoli trideset intervencij letno zaradi dimniških požarov. Nekaj let je število padalo, zdaj se mi zdi, da znova narašča," dodaja. Število požarov je odvisno tudi od prevladujočega kuriva, ki se uporablja za gretje. Pred leti sta bila najbolj razširjena energenta kurilno olje in plin, nato drva in peleti, zdaj pa vse več ljudi za ogrevanje uporablja elektriko. Vse to se, pravi Osojnik, odraža tudi pri požarih.

Poleg ognja nevaren tudi ogljikov monoksid

Ljudje berejo napovedi, kako se bodo elektrika, plin in kurilno olje podražili. Marsikdo bo verjetno pričel znova kuriti na drva in druga trdna goriva. In to v peči, ki je že nekaj časa ni uporabljal. Ali gasilce to kaj skrbi? "Imeli smo že tovrstne izkušnje, da so ljudje začeli bolj množično uporabljati peči, ki jih niso že nekaj časa. Ljudje so trdna goriva pred časom množično zamenjavali s kurilnim oljem, nato pa so se vračali na drva. Zagnali so stare peči, dimnike. A dimniki so bili pogosto nepregledani, neočiščeni, niso bili vzdrževani. Zato se je število požarov povečalo," pravi poveljnik. Osojnik večkrat poudari pomen preventive. "Dimniki morajo biti očiščeni, pregledani, ne smejo biti razpokani, vgrajena morajo imeti nova vrata, sčasoma namreč tudi ta dotrajajo. Pomembno je tudi, da je dimnik strogo namensko narejen za peči, ki se uporabljajo. Nekateri modeli iz nerjavne pločevine tako niso primerni za trdna goriva, lahko nastane vžig. Pomembno je tudi pravilno čiščenje. Omenjeni dimniki, na primer, se ne smejo čistiti z jekleno krtačo, ta mora biti plastična," navaja Osojnik. Vse te napake se lahko hitro odrazijo v požaru.

​Osojnik opozarja še na eno nevarnost. "Če je dimnik počen, dotrajan, poleg nevarnosti požara obstaja tudi nevarnost uhajanja ogljikovega monoksida, ki je še bolj nevaren za življenje ljudi. Če se to zgodi ponoči, ko stanovalci spijo, se ne bodo več zbudili."

Nekaj let je že zakonsko določeno, da je treba imeti v stanovanjskih stavbah detektorje ogljikovega monoksida, če se v bivalnem prostoru uporablja gorilna naprava, katere delovanje je odvisno od zraka v prostoru. Pa ljudje to upoštevajo? "Če se uporablja odprti ogenj, kamin na primer, je treba imeti detektor ogljikovega monoksida. A koncentracija tega plina lahko nastane tudi drugače. Na primer, če plinska peč deluje nepravilno, počen dimnik sem že omenil. Zato bi priporočil javljalnike vsem, ne le tistim, ki se grejejo pri odprtem ognju," pravi Primož Osojnik. In doda, da danes učinkovita preventiva ni več tako velik strošek. Večina ljudi, pravi Osojnik, ima sicer nameščene detektorje, ki z zvokom opozorijo ljudi, ki so v hiši. A to je neučinkovito, če zagori, ko nikogar ni doma. To se zgodi najbolj pogosto. Takrat smo potrebni mi, gasilci, saj je požar pogosto že popolnoma razvit. Dandanes je na voljo vrsta opcij, kjer ti detektorji opozarjajo lastnike o nevarnosti po mobilnem telefonu. Ne gre za drage zadeve, strošek zanje je zanemarljiv v primerjavi s škodo, ki jo lahko naredi požar. Zato apeliram na vse, da čim bolj uporabljajo te opcije. S to preventivo imajo lastniki majhen strošek, mi pa manj dela."

Preventiva ne zahteva veliko denarja in truda

Še ena zakonska sprememba se je zgodila v zadnjih letih. Prej so preglede pri pečeh in dimnikih opravila dimnikarska podjetja, zdaj se je odgovornost za to skrb prenesla na lastnike. Torej so nas prej podrezali dimnikarji, zdaj moramo lastniki stavb za to skrbeti sami. Marsikdo na to pozabi. Se to že pozna pri številu požarov? Osojnik odgovarja, da se za zdaj to še ne odraža, a se na daljšo dobo zagotovo bo. "Slaba skrb za dimnik z danes na jutri, z ene sezone na drugo še ne prinese hujših posledic. Na dolgi rok pa."

In kako zahtevne so intervencije pri dimniških požarih za gasilce? "Odvisno od objekta," pravi poveljnik mariborske gasilske brigade. "Pri dimniškem požaru gre za stopinje okoli 1000, 1200 stopinj Celzija. Saje izgorijo, če je dimnik pravilno izdelan. A to se lahko zgodi zgolj enkrat, dvakrat, nato dimnik dotraja. Če pa je v bližini še kakšen element iz lesa, se zaradi visoke vročine potem vžgejo tudi ti. Običajno se to zgodi na strešni konstrukciji in potem se požar razširi na streho. Takrat je gasilska intervencija že večja, veliko je uničenega, pogori pa lahko cela hiša," pravi Primož Osojnik. Zato, znova opozarja, ima preventiva pri dimniških požarih pomembno vlogo. In vanjo ni treba vložiti veliko denarja ali energije.

​In kako ukrepati ob dimniškem požaru? Na Upravi za zaščito in reševanje RS svetujejo, da seveda najprej pokličete število 112. Medtem pa lahko požar omejite tako, da zaprete ali vsaj omejite dovod zraka v kurilno napravo in s tem tudi v dimnik. Zapreti je treba tudi vse morebitne odprtine na dimniku, skozi katere lahko vanj prihaja zrak. "Če je mogoče, in to ne pomeni nevarnost za vašo varnost, je treba omogočiti dostop do dimnika po vsej višini, od njega odmakniti morebitne gorljive materiale in se pripraviti na gašenje začetnega požara okoli dimnika. Dimniškega požara ne gasite z vodo, ker se voda v dimniku upari in lahko poškoduje tistega, ki gasi, in tudi dimnik," svetujejo.