Vesna Lovrec
V Mariboru se je ponovil scenarij izpred dveh let. Zaradi najdene 250 kilogramske letalske bombe iz 2. svetovne vojne bo spet potrebna evakuacija okoliških prebivalcev. V torek je bila zavezniška bomba najdena na gradbišču na Teznu v Prevorškovi ulici, kjer gradijo poslovno-skladiščni objekt. Najdena je bila slučajno, brez predhodnega pregleda. Delavec je z gradbenim strojem podrsal ob njo in takoj mu je postalo jasno, da mora dela ustaviti. "Ravnal je preudarno, pravilno, kot je moral," ga je danes na mestu najdbe pohvalil vodja intervencije Darko Zonjič, poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS).
Vžigalnika sta v dobrem stanju
"Gre za klasično avio bombo kalibra 250 kilogramov, s sprednjim in zadnjim mehanskim vžigalnikom, ki sta videti kar v dobrem stanju," je na Teznu "spečo" bombo opisal Zonjič. Priprave za njeno onesposobitve so v polnem teku. Pripadniki enote za varstvo pred NUS so že izkopali jamo, v katero bodo premaknili bombo.
Čeprav sta mehanska vžigalnika v kar dobrem stanju, so možnosti, da bo pirotehnikom v nedeljo vžigalnika uspelo odviti, 50:50, pravi Zonjič. Sirena za splošno nevarnost se bo v nedeljo oglasila predvidoma ob 12. uri. Če postopka odvijanja vžigalnikov ne bo mogoče izvesti, pirotehniki pripravljajo scenarij B: uničenje s kumulativnim trakom. Gre za postopek nevtralizacije bombe z nadzorovanim postopnim sežiganjem iz daljave, kar lahko zaradi količine eksploziva v bombi traja tudi dve uri. "Če gre po sreči, bomba zagori, če ne, bo potreben tretji scenarij. To je detonacija," napoveduje Zonjič in svari, da utegnejo biti posledice hude.
Bombo s kemičnim vžigalnikom našli otroci
Ena bolj strašljivih situacij ob najdbi NUS se je zgodila na Vurberku. Poleti 2017 so letalsko bombo iz druge svetovne vojne tam v gozdu našli otroci, ko so se z detektorjem kovin igrali iskanje zaklada. Oče Branimir B. je ob najdbi ravnal nadvse nespametno. Ni namreč poklical na 112, kot bi moral, temveč je bombo izkopal sam, jo dvignil z avtodvigalom in jo odpeljal za hišo, nakar je odšel na občino preverit, ali bi jo imeli za razstavni eksponat. Tam so mu seveda naročili, naj nemudoma pokliče službo za zaščito in reševanje. Pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so ugotovili, da gre za bombo s kemičnim vžigalnikom. Z nevtralizacijo bombe te vrste so se slovenski strokovnjaki soočili prvič. Načrt za njeno uničenje so pripravljali več dni, peti dan - 25. julija - se je intervencija uspešno razpletla. Pri onesposobitvi bombe se nikomur ni zgodilo nič, nepoškodovani so ostali tudi vsi objekti.
Prav zato je nedeljska evakuacija okoliških prebivalcev nujna. "Potekala bo na način, da bodo v radiju 300 metrov od najdbe bombe evakuirani vsi prebivalci, v 600 metrskem pasu od bombe pa bo omejitev gibanja. V tem drugem pasu torej ljudje lahko ostanejo v svojih stanovanjih, ne bo se pa smelo peš gibati na prostem oziroma premikati s prevoznimi sredstvi," je navodila za prebivalce povzel Igor Boh iz državne enote civilne zaščite za varstvo pred NUS. Podrobnejša navodila, do katere ure bo treba zapustiti stanovanja, bodo okoliške prebivalce dosegla v prihodnjih dneh. Dobrodošlo je, da gredo ljudje k prijateljem, sorodnikom ali na izlet. Za tiste, ki ne bodo imeli kam, bodo priskrbljeni prostori v kakšni šolski telovadnici ali dvorani, kar bodo pristojne službe v teh dneh dorekle na koordinacijskem sestanku. Tako kot pred dvema letoma, bodo pripadniki gasilskih enot v nedeljo ljudi od vrat do vrat opozarjali, da je treba za nekaj ur zapustiti dom. Poleg strokovnih služb na posluh prebivalcev računa tudi podžupan Mestne občine Maribor Samo Medved. "Pomembno je, da se prebivalci dosledno držijo navodil," je občanom položil na srce.
"Tukaj je vse teklo kot barvni film"
Vesti o najdeni zavezniški bombi v Mariboru niso redkost. Kot že omenjeno, sta bili med odmevnejšimi najdbami jeseni 2019 bombi iz druge svetovne vojne, ki sta na plan pogledali ena za drugo. Najprej 250 kilogramska na gradbišču za Europarkom, dan kasneje pa je delovni stroj v Melju na železniškem nasipu trčil v še dvakrat težjo. Potrebna je bila evakuacija. Prva je stekla 31. oktobra, druga 3. novembra, ko je 500 kilogramska bomba v Melju od doma pregnala okoli 1000 ljudi. Prav slednja je pirotehnikom predstavljala precejšnjo težavo. Imela je namreč poškodovan vžigalnik, zaradi česar so morali izdelati za to priložnost posebej prirejeno orodje. A prostovoljcema iz državne enote za varstvo pred NUS je uspelo obe bombi onesposobiti po planu A, z odvitjem vžigalnikom. "Tukaj je vse teklo kot barvni film," je v Mariboru 3. novembra 2019 po uspešni akciji vseh 270 udeleženih v intervenciji (gasilce, reševalce, pripadnike civilne zaščite, policije, Rdečega križ, centra za obveščanje in predstavnikov različnih podjetij) hvalil Zonjič. Skupaj z Bohom in Medvedom je danes izrazil upanje, da bo podobno uspešna tudi "operacija" bombe to nedeljo.
Mesto polno bomb
Maribor je bil v drugi svetovni vojni eno najbolj bombardiranih mest na območju Jugoslavije. V obdobju od januarja 1944 do aprila 1945 je doživel 29 hudih zračnih napadov, v katerih so zavezniška letala na mesto odvrgla 15.795 bomb, skupno težkih 4750 ton, ki so popolnoma porušile ali poškodovale 47 odstotkov zgradb. V bombardiranju je bilo ubitih 483 ljudi, med njimi 60 otrok. Po ocenah strokovnjakov je na Maribor in okolico padlo 250 zavezniških bomb, ki se niso aktivirale. V preteklih letih so na širšem območju v bližini Drave našli (le) dobrih deset odstotkov teh neeksplodiranih ubojnih sredstev.
Spomnimo, da je po evakuacijah zaradi bomb v letu 2019 Mestna občina Maribor napovedala spremembo odloka, ki naj bi na gradbiščih na območjih tveganja uzakonil obvezne predhodne raziskave, s čimer bi bolje zaščitili gradbene delavce, ki so najbolj izpostavljeni nevarnosti. Občinska oblast je že naredila premik v tej smeri, a ta ni idealen. MOM je namreč lansko jesen sprejela odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki pa zgolj priporoča (ne določa) in svetuje vsem, ki gradijo, da se predhodno odločijo za izvedbo raziskav. "V osnovnem dokumentu je bila predlagana obveza za to, a je bilo na pobudo nekaterih mestnih svetnikov zaradi bojazni prekomernih stroškov to spremenjeno v priporočilo," je razložil Medved. Tudi območje na Teznu, kjer so v torek našli 250 kilogramsko avio bombo, spada v območje, ki je potencialno nevarno za najdbo NUS, a k sreči tudi tokrat ni bilo posledic, kakršna se je denimo zgodila pred dobrim mesecem v Münchnu, kjer je na gradbišču železniške postaje eksplodirala stara letalska bomba in poškodovala štiri ljudi.
