Sojenje za umor: Romane ni hotel deliti z nikomer

Na novomeškem okrožnem sodišču so končno spet odprli vrata javnosti na sojenju Borutu Turku, obtoženemu umora svoje partnerke Romane Muhič iz vasi Potok pri Straži.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Obramba Boruta Turka je ponovno predlagala izključitev javnosti z glavne obravnave, vendar je sodni senat tokrat predlog zavrnil.
Dragana Stankoivć/dnevnik

Prejšnjo sredo, 23. februarja, je bila žalostna obletnica. Prav na ta dan pred dvema letoma je 34-letni Borut Turk dvignil roko nad 27-letno Romano Muhič, mamico dveh otrok, potem ko mu je dala vedeti, da je njunega razmerja konec. Da je bil prav Turk tisti, ki je Romani vzel življenje, ni dvoma. Vprašanje je le, v kakšnem stanju je bil obtoženi, ko je več kot 50-krat zabodel nesrečno Romano, koliko se je zavedal svojega dejanja in ali je sploh šlo za umor ali vendarle za uboj, kot skuša obramba že ves prepričati sodišče.

Sojenje že pred tretjo sodnico

Najprej je Turku sodil senat pod vodstvom sodnika Petra Žnidaršiča in ga januarja 2020 obsodil na 24 let zapora za umor na grozovit način in iz brezobzirnega maščevanja. Višje sodišče je po pritožbah obeh strani sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo na ponovno sojenje pred spremenjenim senatom in novo sodnico. Sojenje se je začelo novembra lani, ker pa je sodnica zbolela, je moralo sodišče primer dodeliti spet novi sodnici.

Obravnava se je tako začela že tretjič, s ponovnimi zaslišanji obtoženca, izvedencev in cele vrste prič. Toda tako kot že sodnica pred njo je javnost zaradi proticovidnih ukrepov izključila tudi tretja sodnica, Romana Rački Strmole. Vse do zdaj, ko so se covidne razmere sprostile in smo novinarji spet lahko stopili v dvorano 101 na novomeškem sodišču.

Izvedenec psihiatrije Matej Kravos je, kot že na prvem sojenju, ponovno poudaril, da pri obtoženem ne gre za hujšo obliko osebnostne motnje, zaradi katere morda ne bi zmogel razumeti svojega dejanja ali pa bi zaradi nje izgubil stik z realnostjo. "Gre za normalno inteligentno osebo, ki se zaveda, kaj je storila. Je pa pri obtoženem zaznati mejno obliko osebnostne motnje in narcisistično motnjo. Je torej na meji, ni pa na patološki, bolezenski strani. On je še vedno normalna osebnost, z bolj izraženimi določenimi posebnostmi kot pri večini drugih."

Kot je pojasnil Kravos, takšne osebe v določenih trenutkih odreagirajo manj premišljeno, možni so tudi kratkotrajni psihotični "zdrsi". "Toda podatkov o tem, ali je dejansko šlo za takšen zdrs, nimamo, saj je obtoženi pri najinih pogovorih zelo slabo sodeloval in ni povedal, kaj točno se je tistega dne zgodilo in kako. Očitno se je odločil, da bo ta del zadržal zase."

Da bi šlo pri obtoženem za izgubo spomina, pa je Kravos zanikal. Po njegovem prepričanju je obtoženi dogodek potisnil nekam globoko v ozadje. "S takim bremenom ni enostavno živeti. In če bo ves čas mislil na to, kar je storil, se bo požrl. To je nezavedni psihološki obrambni mehanizem, ko je teža nekega dogodka prevelika."

Največja žrtev je hči

Kravos tudi meni, da to ni bilo dejanje na mah, saj bi v trenutkih med posameznimi vbodi prišlo do "streznitve". Toda obtoženi se ni ustavil. "Ker je ni hotel deliti z nikomer, je dejanje moral končati," je dejal Kravos.

Tega, da se njegova zveza z Romano krha, se je po mnenju Kravosa zavedal, hkrati pa ga je močno prizadelo dejstvo, da jo izgublja. "Tu pride v ospredje njegov narcisistični del, v smislu ona je moja, in če je jaz ne morem imeti, je tudi nihče drug ne bo imel. Toda ob samem dogodku ni pomislil na hčer, ki je tako ostala ne le brez mame, ampak tudi brez očeta. Kdo je torej zdaj največja žrtev? Njuna hči, ki bo s tem morala živeti vse življenje." Starejšega sina pa je imela Romana iz prejšnjega razmerja.

Izvedenka sodne medicine Marjeta Kladnik Jene je na žrtvinem truplu naštela več kot 50 vbodov. Usodna sta bila vboda v predel leve dojke, ki sta poškodovala desni prekat srca. Vbodi v hrbet so poškodovali obe pljučni krili, posledica sta bili hipoksija in huda oteklost možganov. Vrstnega reda poškodb in ali so bile vse povzročene z enakim predmetom, pa na podlagi ugotovitev izvedenka ni mogla z gotovostjo opredeliti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta