(INTERVJU) Barbara Švrljuga Hergovich: Klasična glasba je v odlični kondiciji

Pred začetkom sezone obeh tradicionalnih ciklov koncertov in Festivalom Maribor me zanimajo letošnji kredo, koncept in pristop – glede na nadaljnjo grožnjo pandemije? Še vedno je veliko negotovosti – glede potovanj mednarodnih gostov ... Lani ste se morali odreči nekaj izjemnim dogodkom. Predstavljam si, da ste imeli burno leto?

"Res je bilo burno leto in pol. Še toliko bolj, ker je bil načrt sezone 2020/2021 eden najbolj ambicioznih v zadnjem desetletju. Če nam ga ne bi preprečila pandemija, bi lahko pripeljali cel niz izjemnih koncertov in zvezd – od Ruskega nacionalnega orkestra z Mihailom Pletnjovim ali Radijskega simfoničnega orkestra z Dunaja z Marin Alsop, pa do prvega gostovanja kakšnega južnoameriškega orkestra v zgodovini Koncertne poslovalnice. Večino dogodkov smo morali odpovedati. To je nesrečna plat, vendar kot pri vsaki nesreči smo tudi tu iskali nove priložnosti. Obenem smo se začeli še intenzivneje povezovati z domačimi glasbeniki, vsi smo se naučili hitro odzivati na preobrate. Tako smo lahko izvedli nekaj lepih dogodkov po spletu ali v živo, upoštevajoč ukrepe. Pa vendar – žive koncerte moramo pripravljati, moramo se prilagoditi in se bomo tudi v prihodnje.

Letos pogumno napovedujemo mednarodno zasedeni Festival Maribor 2021 in razpisujemo prodajo abonmajev za sezono Orkestrskega in Komornega cikla 2021/2022. Dobro se zavedamo, da nam grozijo novi ukrepi, morda tudi ponovno zaprtje javnega življenja. Vendar smo pripravljeni. Dogodke, ki jih ne bo možno izvesti v načrtovanih terminih (zaradi, denimo, odpovedi turnej ali bolezni), bomo izvedli v nadomestnem terminu ali pa bomo iskali nadomestne datume. Včasih je možno – posebno to velja za festival –, da koncert 'rešijo' drugi glasbeniki, ki na festivalu nastopajo. Tukaj imamo dober back up. Če pa kakšnega dogodka nikakor ne bo možno nadomestiti, jamčimo vsakomur, ki je kupil vstopnico ali abonma, vrnitev denarja ali vavčerja."

Letos zaznamujemo trinajst let Festivala Maribor, ki se navezuje na več kot petdesetletno tradicijo septembrskega festivala (klasične) glasbe v Mariboru. Stilno se je festival spreminjal – od začetkov pod vodstvom Janka Šetinca preko festivala Glasbeni september z Radovanom Vlatkovićem in vse do Festivala Maribor, ki so ga pod vodstvom Brigite Pavlič in umetniškim vodjem Richardom Tognettijem zaznamovale ambiciozna produkcija in velike zasedbe. Kaj bo letos na festivalu tradicija in kaj novo?

"Festival Maribor in njegova predhodnika so vedno bili posvečeni klasični glasbi v vsej njeni širini, v srčiki festivala pa so vedno glasbeniki. Ti so kolesje, ki žene festival naprej, saj prihajajo z novimi idejami in interesi, novimi sodelovanji. Marsikdaj so nove ideje presenetljive, pogosto je taka tudi njihova izpeljava. Tudi Simon Trpčeski je eden takšnih glasbenikov, za katere je glasba brezmejna pokrajina. Temu makedonskemu pianistu je uspela izstrelitev v sam svetovni vrh – nastopa denimo z vodilnimi evropskimi, angleškimi orkestri in severnoameriškimi orkestri, z dirigenti, kot je denimo Gustavo Dudamel ali Charles Dutoit. Obenem pa je žanrsko zelo odprt, sodeluje s sodobnimi skladatelji in v srcu nosi glasbo svoje domovine. Tej se je poklonil s projektom Makedonissimo, za katerega je v Londonu živeči makedonski skladatelj Pande Šahov pripravil preplet makedonskih ljudskih pesmi in plesov. Trpčeski delo izvaja s svojimi kolegi iz regije, ki so prav tako izjemni glasbeniki s profesionalnimi karierami v klasičnoglasbenih ustanovah, hkrati pa posegajo tudi za ljudskimi glasbili (slišali bomo denimo tudi kaval, harmoniko, številna tolkala). Skupaj bodo glasbeniki pripravili še dodaten, povsem nekonvencionalen koncert komorne glasbe, kjer se bosta prepletala klasično-romantično izročilo in sodobna glasba z vplivi jazza.

V podobnem smislu bo nekonvencionalno tudi letošnje sodelovanje s festivalom Druga godba 2021, s katerim bodo v Maribor prišli sloviti makedonski trobači Džambo Aguševi Orchestra in koncert uglasbljene poezije za otroke, Backi iz klavirja.

'Balkanska navezava' se bo nadaljevala do konca festivala, ko bomo ponovno gostili No Borders Orchestra, ki je sestavljen iz vrhunskih glasbenikov s področja nekdanje Jugoslavije. Ta orkester pod vodstvom v Berlinu živečega srbskega dirigenta Premila Petrovića združuje izvajalsko izvrstnost in željo po širši humanistični sporočilnosti povezovanja in premoščanja razlik. Njihov tokratni koncert nagovarja z izborom sodobne glasbe (John Adams, Max Richter in hrvaški skladatelj Ivan Božičević) in Metamorfozami Richarda Straussa, ki spodbujajo k trajnostni spremembi, ki bi prelomila z naraščajočimi neenakopravnostmi in drvenjem v klimatsko katastrofo.

Tradicionalno je že naše sodelovanje s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, s katerim bomo letos pripravili dva dogodka – otvoritveni koncert Festivala pod vodstvom enega najuglednejših romunskih dirigentov, Gabrielom Bebeşelejem, in s Simonom Trpčeskim kot solistom, ter simfonično-tolkalski spektakel za vso družino, matinejo Simfonično popotovanje ritma, avtorski projekt izjemnega tolkalskega ansambla SToP. Sklop Festival Maribor med otroki, ki ga ustvarjamo od leta 2016, je še naprej ključni del našega programa, saj z njim nagovarjamo in tudi dosegamo občinstvo, ki ne hodi nujno na večerne koncerte klasične glasbe – to so družine z otroki, željne kulture. Lepo je videti, kako to občinstvo z nami dobesedno odrašča, kar je še posebno očitno na prav tako že tradicionalnem koncertu za majhne otroke, letos ponovno s pianistko Adriano Magdovski."

V letošnjem Orkestrskem programu vidimo preplet vrhunskega domačega in tujega, tudi nekaj zvezdniškega leska (Fazil Say, denimo), predvsem pa skrb za promocijo naših glasbenikov, ki so uveljavljeni na tujem. Mislim na zanimiv koncert v Komornem ciklu, ko bodo združili moči naši člani velikih tujih korpusov - od Andreja Žusta do Petre Kovačič, Iztoka Hrastnika ...

"Vedno pogosteje slišim pripombo, da se z našimi v svetovnem vrhu uspešnimi športniki znamo dobro pohvaliti, s prav tako visokimi dosežki naših glasbenikov pa ne. Dosežena mesta denimo prvega hornista pri Berlinskih filharmonikih (Andrej Žust) ali pa kontrabasista ter violinistke pri Dunajskih filharmonikih (Iztok Hrastnik in Petra Kovačič) so gotovo primerljiva z olimpijskimi zmagami. Kariere teh glasbenikov redno spremljam in smo v stikih, zato sem posebej vesela, ko čas dozori za takšno muzikalno razkošno sodelovanje, kot mu bomo priča na koncertu noneta – deveterca – slovenskih glasbenikov, ki delujejo v vrhunskem mednarodnem okolju. Ta bo na vrsti že kmalu po Festivalu Maribor, 9. oktobra."

Kako vzbuditi interes v časih, ko se je publika – v sili razmer – malodane odvadila koncertov v živo? Kako jo boste spet pridobili, animirali? Štiri dodatne koncerte jim ponujate? En koncert v vsakem ciklu jim boste podarili? Kako pa je s kondicijo klasične glasbe danes?

"Zaprtje javnega življenja je veliko ljudi odvadilo od razgibanega družbenega življenja. To se žal ne nanaša zgolj na obiskovanje koncertov. Ključnega pomena je, da se ponovno spravimo v formo, pogosteje zapustimo udobje svoje dnevne sobe in se za glasbeni užitek napotimo na koncert. Užitek v dobri glasbi je seveda vedno bil in bo možen tudi v miru lastnega doma, vendar je izkušnja skupnega doživljanja nadgradnja, ki je ne more nadomestiti nobeno spletno pretakanje. Naš fokus je trenutno v tem, da po eni strani pridobimo abonente nazaj – eno leto namreč zaradi negotovosti nismo razpisali abonmajev -, in hkrati zagotovimo občinstvu, da je obisk koncertov v naši organizaciji varen tako s stališča zaščite zdravja kot tudi finančno (če koncert odpade, jamčimo za vrnitev denarja). Mislim, da sta to dva izmed ključnih razlogov, zakaj ljudje še oklevajo pred obiskom prireditev.

Neposreden odgovor na vprašanje o kondiciji klasične glasbe bi bil: v celi zgodovini glasbe ta verjetno še nikoli ni bila boljša. Raven in število izjemnih mladih glasbenikov sta neverjetno visoka, tudi vsa podporna dejavnost je visoko profesionalizirana in je udomačena tudi v virtualnem svetu. Koncerti klasične glasbe so široko dosegljivi, na spletu pa se na tem področju pretakajo oceani. Klasična glasba je torej v odlični kondiciji, vendar tako kot nikoli ni, tudi danes ne bo konkurirala trivialni in pop kulturi. Gotovo je tudi stvar okusa. Našo nalogo vidim predvsem v tem, da po eni strani ponujamo kakovostno vsebino – to pomeni, da pripravljamo kakovostne koncerte in spremljamo najbolj zanimive premike na domači in mednarodni sceni -, po drugi pa, da zagotovimo široko dostopnost in dobro informiranost o koncertih, glasbi in glasbenikih, ki jih je mogoče slišati. Posebej okrepljeno to počnemo pri Festivalu Maribor, ki je obenem tudi platforma za raziskovanje širine dosega klasične glasbe in tudi načinov povezovanja z občinstvom."

V Komornem ciklu, ki se začne 9. oktobra, je gotovo najbolj težko pričakovani koncert Naši glasbeni svetovljani, z našimi najuspešnejšimi v tujih orkestrih. Sledi Godalni sekstet SF. Bach Consort, Eva-Nina Kozmus itd. Skratka – kaj je pri Komornem ciklu bilo za vas vodilo?

"Komorna glasba oziroma komornoglasbene zasedbe omogočajo veliko kreativnost in manevrski prostor, denimo pri slogovnih usmeritvah ali zasedbah. To je pravzaprav cikel mojstrov, ki se poglabljajo v glasbena dela in interakcijo med soizvajalci. Pomembno je, da predstavimo vrhunske mojstre mednarodnega slovesa, pa tudi, da izpostavimo domače – teh je namreč dovolj in naša dolžnost je omogočiti jim priložnosti za nastope in razvoj. Prav na tem področju je najbolj očitno tudi dejstvo, da je ta svet zelo internacionalen: glasbeniki sklepajo čezmejna partnerstva. V prihajajoči sezoni Komornega cikla je takih primerov kar nekaj – tu je flavtistka Eva-Nina Kozmus, ki nastopa s francosko-nizozemskim Kvartetom Kuijk, Kvartet saksofonov Arcis, katerega član je tudi naš Jure Knez, ali ansambel za staro glasbo Poetico Musicali, katerega gonilna sila je flavtistka Maruša Brezavšček, sestavljen pa je iz najboljših diplomantov ugledne šole za staro glasbo Schola Cantorum Basiliensis iz Basla.

Ne smemo pa pozabiti, da tudi v naših najuglednejših orkestrih delujejo poglobljeni mojstri svojih glasbil – prav o tem priča novo odkritje, godalni sekstet, sestavljen iz članov orkestra Slovenske filharmonije, ki ga bomo slišali 2. novembra. O prepletanju globalnih vplivov pa na poseben način pripoveduje tudi zelo zanimiv koncert Bachovega consorta z Dunaja pod vodstvom Rubena Dubrovskega; obuja vplive, ki jih je imela južnoameriška glasba na italijanski barok. Tudi to je neverjetno zanimivo odkritje.

Tudi v domačem okolju najdemo nevsakdanje talente. Takšen je mladi pianist Nejc Kamplet, ki je v zadnjem času požel niz nagrad na uglednih svetovnih pianističnih tekmovanjih."