Danes se začne 56. Borštnikovo srečanje v Maribor, ki prinaša kakovosten in raznolik gledališki program pa tudi številne druge dogodke in debate o povezanosti slovenskega gledališkega prostora, razvoju novih občinstev, relevantnosti strokovnih presoj in vrednotenju ustvarjalnih dosežkov. Že tradicionalno se bo pred otvoritvenim dnem, to je v petek, odvrtelo Mlado in Študentsko gledališče, s čimer festival nadaljuje prizadevanja za vzgojo novih občinstev in vključenost študentov. Letos program selijo tudi pred pred domove za starejše občane in druga nova prizorišča.
Programski vodja obeh sklopov je Mojca Redjko, ki izpostavi, da so Mlado gledališče, potem ko so ga jeseni pred ukrepi še izpeljali, sedaj zasnovan na novo, spet celovito, tematsko zaokroženo, v sklopu programa pa poteka še usposabljanje strokovnih delavcev v šolstvu in kulturi. "Izhodišče je nabor kakovostnih, vrhunskih predstav za mlade, ki nagovarjajo odraščajočo mladino od desetega leta, večinoma najstnike, so pa tudi primerne za ogled odraslega občinstva. To je trend, ki se v svetu uveljavlja. Ključno je, da uporabljajo predstave takšna uprizoritvena sredstva, ki ponujajo različna razumevanja različnemu gledalcu, kar pomeni, da upoštevajo njegovo izkušnjo. So spoštljive do občinstva in nagovarjajo emancipiranega gledalca," je še dejala.
Program je zasnovan tudi mednarodno z namenom, da se oblikuje platforma, ki služi izmenjavam. Od slovenskih predstav bomo videli Tihožitje Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki temelji na taksidermiji. Pristop k lutki je filozofski, dodaja Mojca Redjko, predstava se ukvarja s tem, kaj lutka sploh je. Predstava, ki je uvrščena tudi na spletno platformo kakovostnih predstav za mlade Zlata paličica, se torej ukvarja s teorijo lutkovne umetnosti in skozi predstavitev razkriva podlago za vstop gledalcev v ustvarjali proces. V tem sklopu je izpostavljena še predstava Neverjetno potovanje Rdeče kapice avtorja in režiserja Insectotropicsa. Je multimedijska in ponuja izvirno predelavo priljubljene pravljice o Rdeči kapici: mladim zastavlja vprašanja o tradicionalnih vrednotah, recimo prijateljstvu, zvestobi, solidarnosti, starejšim gledalcem pa odpre še vpogled v nezavedne procese oblikovanja osebnosti. "Ni toliko nova predstava, stara je deset let, se pa razvija in ni enaka, kot je bila v nastanku. Gre za katalonsko skupino, ki jo sestavljajo vizualni, intermedijski, glasbeni ustvarjalci, teče pa tako, da predstava nastaja sproti na odru. Gledamo dva slikarja, spremljajo glasbenike, vidžeje, didžeja in eno igralko na odru. Vsak ima mikro prizorišče, ki ga beležijo kamere, na to pa posnetke integrirajo na osrednje platno v sredini. Gledalec sam usmerja svoj fokus, predstava pa bo na ogled v dveh različicah," pojasni Mojca Redjko. Za odrasle odpira vprašanja identitete, prvega vstopa v gozd, ki je nezavedni simbol neznanega v povezavi s strahom, po osvoboditvi vseh mogočih spon pa pride odraslost. Otroška različica pa govori bolj o pogumu, da neznano ni nujno nevarno in da je treba sanjam slediti. V tem sklopu izpostavimo še pripovedovalsko predstavo Portreti v gibanju in tudi delavnico Volkerja Gerlinga, ki se je v odporu do hitrosti današnjega življenja odločil, da bo iz tega sistema izstopil in živel bolj drugače. Zadnji projekt je Arhiv samozadostnosti avtoric Tery Žeželj in Ivane Vogrinc Vidali in je ključni dogodek v sklopu usposabljanja.
Študentsko gledališče, ki se začne v četrtek, pa ima pa druge namene, pojasnjuje Mojca Redjko. Ni izobraževalno in gre predvsem za to, da ponudijo tistim, ki se za ta poklic izobražujejo, prostor, da uprizorijo svoje produkcije. Od jesenske edicije tega sklopa bomo videli le Ljudožerce, vse ostale bodo nove, kajti študentje si želijo pokazati aktualne, letošnje produkcije. V Maribor prihajajo še s predstavami Jagababa, Strah in beda Tretjega rajha, Minutna drama in Mislila sem, da bo konec sveta drugačen. Program dopolnjuje še projekcijo akademskega filma, to je kratka teve drama Fatamorgana, ki se cela dogaja na zoomu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
