Mojster in Margareta na vhodu Bolšoja
Zadnja dva meseca je umetniški vodja mariborskega Baleta SNG Edward Clug v Moskvi. Predstavo kanonskega, tako rekoč svetega besedila ruske književnosti in kulture, Mojstra in Margareto Mihaila Bulgakova, v baletni izvedbi na glasbo Alfreda Schnittkeja je Clug zasnoval s svojo, zdaj že dolgoletno stalno ekipo; ob skladatelju Milku Lazarju so to še scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš in mojster osvetljave Tomaž Premzl ter asistent predstave, plesalec in koreograf Miloš Isailovič (Peer Gynt na mariborski premeri ene najuspešnejših Clugovih predstav).
Za vlogo Mojstra in Margarete so kar tri zasedbe. Na premieri bo plesal Denis Savin, na reprizah Igor Tsvirko in Artem Ovcharenko. Margareto bo na premieri plesala Olga Smirnova, na ponovitvah pa Ekaterina Krysanova in Maria Vinogradova. Tudi v Petruški, ki ga je Clug na oder Bolšoja postavil pred tremi leti, so bili kar trije baletniki v naslovni vlogi. Premierska predstava je že skoraj razprodana, kljub temu da so vstopnice astronomsko drage, najboljše dosegajo celo tisoč evrov. Sledile bodo še štiri reprize v decembru.
Edward Clug: Bazen kot iluzija Moskve
Kot so zapisali v gledališkem listu predstave Mojster in Margareta v Bolšoju, se je pred 85 leti Mihail Bulgakov pridružil Bolšoj teatru kot literarni svetovalec in libretist. Ker je že padel v nemilost - njegovi spisi niso bili objavljeni, predstave po njegovih dramah so hitro izginjale z gledaliških repertoarjev -, se je moral braniti pred kritiki. Napisal je štiri operne librete, a nobeden ni bil uprizorjen, nekateri niso bili niti preliti v glasbo. Roman Mojster in Margareta je nastajal sedem let in avtor se je že sprijaznil, da ga bo pisal za "črno skrinjico". Ne glede na usodo, ki jo je prerokoval svojemu romanu, pa mu je prinesel nesmrtnost in slavo. Ko je Edward Clug prejel naše povabilo in dejal, da bi naredil uprizoritev baleta po romanu Mojster in Margareta, so bili vsi v Bolšoju presenečeni, obenem pa je bilo v duhu Bulgakova, namreč da si je tuji koreograf izbral ta kočljivi roman, satiro sovjetskega žitja in bitja, za zapleteno odrsko realizacijo. Clug je dogajanje umestil v ... bazen. Nenavadno je, da je prav na tem kraju, kjer je Stalin uničil katedralo Kristusa Odrešenika, nastal "bazen Moskva".
Kot pravi Clug, se mu je ideja porodila v otroštvu. Rodil se je v romunskem mestecu Ștei, ki so ga zgradili Sovjeti, ko so v bližini odkrili nahajališče urana. "Med letoma 1952 in 1956 so začeli prihajati delavci in zraslo je morda najbolj nenavadno mesto v Romuniji. Za inženirje in delavce je bil zgrajen izjemno lep rekreacijski center z bazenom. Naše mesto je bilo zgrajeno v času, ko so pod Hruščovom postavili bazen Moskva. Neverjetno naključje, čisto bulgakovovsko. Ko sem s scenografom Markom Japljem predstavil v Bolšoju scenografijo, sem dejal: vi ste v moje življenje prinesli bazen, zdaj vam ga vračam. Bazen je postal priljubljen kraj prostega časa, ne glede na svojo protislovno zgodovino. V naši predstavi je bazen iluzija Moskve. Sovjeti so številne cerkve spremenili v bolnišnice, skladišča, pa tudi v bazene.
S praznim bazenom in velikim številom vrat do kabin za preoblačenje smo nadomestili številne lokacije romana, ki jih ne bi mogli vizualizirati."
Skladatelj Milko Lazar iz Bolšoja: "Boljše izvedbe svoje baletne glasbe še nisem imel"
"V procesu nastajanja predstave v Moskvi sem sam prisoten zadnji teden pred premiero, saj sem svoje delo, torej natančno notno gradivo, oddal pred več kot dvema mesecema. Od takrat so potekale individualne vaje glasbenikov, celotni orkester pa vadi približno dva tedna. Orkester in solisti so preprosto vrhunski, dirigent Anton Grišanin je velik umetnik in trd delavec. Do glasbenikov je zelo strog in natančen. Vadijo tudi med pavzami in po koncu vaje, če je treba. A vse teče gladko, brez osebnih zamer. Čutiti je veliko predanost, hvaležnost, skromnost in veselje do izvajanja moje in Schnittkejeve glasbe. Naj dodam, da bi po mojih izkušnjah v večini evropskih orkestrov in predvsem pri nas takega dirigenta najbrž zelo kmalu odstavil orkestrski sindikat, a tukaj sta neizprosna natančnost in strogost popolnoma normalen del študijskega procesa, v katerem sta tudi po dve vaji z orkestrom na dan nekaj običajnega, saj se vsi zavedajo, da nastaja velika predstava. Boljše izvedbe svoje baletne glasbe še nisem imel. Tudi plesalci so izjemni. Med njimi je nekaj svetovnih baletnih prvakov.
Ko se je delo v Moskvi pričelo, so vsi morebitni predsodki o Rusih padli v vodo. Moskva je svetovna prestolnica posebne sorte. Umetnost in kultura sta na vsakem koraku. Ljudje hodijo na koncerte in v gledališča. Vseh pet predstav prvega sklopa Mojstra in Margarete je razprodanih, dvorana pa sprejme okoli 1500 ljudi.
Za Edwarda je ta balet najbrž zelo pomemben mejnik. Je neke vrste katarza v njegovem opusu, saj je vanj na nek način vpletel tudi svojo osebno zgodbo.
A v resnici je to samo še eden od najinih projektov, tokrat pač v Bolšoju. Ker sva oba trda delavca, kakih občutkov o prestižu ne gojiva.
Za leti 2022 in 2023 imava že dve novi naročili za baletne predstave v tujini, v fazi dogovorov pa jih je še nekaj. Da po tako velikih projektih, kot je ta, lahko normalno in ustvarjalno nadaljuješ, moraš gojiti osebni mir in skromnost.
V Moskvi je čutiti rahlo napetost zaradi covida, a ne pretirano. Maske nosimo v glavnem povsod, na vseh vstopnih točkah ti izmerijo temperaturo. Občutek imam, da so vsi izjemno disciplinirani in spoštljivi. V gledališču poteka vse bolj ali manj normalno.
Časa za takšne ali drugačne občutke pred premiero ni, saj vsi delamo do zadnjega diha. No, jutri bo seveda vse končano in bomo videli, kaj smo naredili."
Že tretjič v Bolšoju, drugič kot koreograf
Clugov prvi ustvarjalni stik z Bolšojem je bil leto prej, 2018., ko je na oder postavil Petruško. Po uspešni premieri ga je direktor Bolšoj baleta Mahar Vazijev povabil v letu 2020 k novemu projektu, Clug si je sam izbral delo Mojster in Margareta.
Milko Lazar
Moskva tako postaja Clugov drugi ustvarjalni dom. V dneh prvega gostovanja z mariborskim ansamblom pred dvema letoma v Bolšoju je pripravljal tudi del iz predstave Radio in Juliet za proslavo ob stoletnici uglednega moskovskega gledališča Stanislavskega in Nemirovič- Dančenka. Generalni direktor Bolšoja Vladimir Urin je ob mariborskem gostovanju poudaril, da je "Clug eden najbolj zanimivih koreografov našega časa".
Predstava se dogaja v bazenu.
Edward Clug mi je dejal na odru Bolšoja pred dvema letoma, ob gostovanju z mariborskim Peerom Gyntom, o Mojstru in Margareti: "Že štiri leta sem v teh pripravah. S predstavo bodo tukaj, na moskovskem odru, lahko nekoliko občutili moje celostno umetniško razmišljanje, ki, mislim, presega ples, še bolj pa balet. Pomembno se mi zdi, da prihaja do dodatnega spozna(va)nja ne le s plesalci, s katerimi bom delal, in vodstvom, ki me je povabilo, ampak tudi z moskovsko publiko."
Neortodoksno, avtonomno, ekspresivno
Edward Clug
Edward Clug in vse tri Margarete iz predstave: Maria Vinogradova, Olga Smirnova in Ekaterina Krysanova
"S scenografom Markom Japljem sva bila že junija (2019) v Moskvi, ko sva predstavljala scenografijo za predstavo Mojstra in Margarete. V avli Bolšoja sva imela predstavitev pred 60 ljudmi, predstavniki vseh enot teatra. Šli smo od prizora do prizora, in čeprav moja ideja ni najbolj ortodoksna, so koncept enotno sprejeli. Bilo je nekaj vprašanj in povedal sem jim, da si jih v procesu želim ogromno. Upam, da bom znal na vsa odgovoriti. Prihodnje leto bom veliko časa v Moskvi. Mesto je čudovito," mi je pred dvema letoma v Moskvi dejal Edward Clug.
Balet Petruška, prva Clugova predstava v Bolšoju
Tudi letošnje leto je torej Clugovo leto. Prvo je bilo leta 2013, ko so mu priredili simpozij v Cankarjevem domu v Ljubljani in prvo revijo njegovih predstav, ki je postala v prestolnici tradicionalna. Mariborski Balet pod njegovim vodstvom v vsaki petletki obkroži svet. Vrhunska prizorišča od Sankt Peterburga do Ria de Janeira, od Mehike do Finske in kot resnični vrh gostovanje s predstavo Peer Gynt v Bolšoju leta 2019. Tisto je bilo resnično véliko gostovanje v Vélikem gledališču, kar pomeni rusko "bolšoj teater". Bil je prelomen nastop kakega slovenskega umetniškega ansambla na mednarodnih odrih sploh.
Jutrišnja dolgo odlagana in pripravljana premiera kultnega ruskega dela s slovenskimi ustvarjalci je vnovič izjemen preboj, primerljiv z velikimi slovenskimi mednarodnimi dosežki na drugih področjih.