Evropski teatri in organizacije, ki združujejo uprizoritvenike, so podpisali skupni apel Evropske gledališke konvencije (ETC) k takojšnjim ukrepom za zajezitev krize in podpori gledališčem, ki so eden najbolj prizadetih sektorjev znotraj umetnosti.
Kaj, kdo je ETC - Evropska gledališka konvencija? Francozi so si izmislili to organizacijo, umetniško platformo, bi rekli danes, leta 1988. In vsi predsedniki so bili do leta 2012 Francozi. Sledila jim je prva dama sodobnega hrvaškega teatra, direktorica HNK Zagreb Dubravka Vrgoć. Vodila je organizacijo do leta 2018, ko je predsedujoči postal Serge Rangoni, umetniški direktor Teatra Liege. Nemci so še zmeraj med najprodornejšimi, najštevilnejšimi in najvplivnejšimi člani. Kar devet nemških teatrov je včlanjenih vanjo od skupno 42 evropskih javnih gledališč iz 25 držav. Kotizacija za ta prestižni klub je 5000 evrov. Ogromna vsota za gledališča iz recimo Albanije, Romunije, Srbije, Bosne, tudi za naša, seveda. Od slovenskih gledališč je v članstvu ETC Slovensko narodno gledališče Nova Gorica. Med državami članicami so Albanija, Avstrija, Belgija, Hrvaška, Ciper, Češka, Francija, Gruzija, Nemčija, Madžarska, Italija, Luksemburg, Malta, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Srbija, Slovaška, Slovenija, Švedska, Nizozemska, Ukrajina in Velika Britanija.
Ta čas je seveda situacija podrejena aktualnim posledicam, opustošenju, ki ga pušča (tudi) v gledališčih Evrope korona.
V sporočilu za javnost ETC, v skupni izjavi evropskih gledaliških institucij, so zapisali, da gledališča v Evropi zahtevajo podporo EU in držav članic. Preklic nastopov v živo v evropskih državah bo imel neslutene gospodarske posledice in bo vplival na sektor, ki je že tako v negotovosti. Medtem ko s strogimi ukrepi rešujejo resne razmere v družbi, je stopnja finančne škode za gledališča in vse vpletene akterje ustvarjalnega in kulturnega sektorja še nejasna. EU in države članice pozivamo, naj zagotovijo potrebne ukrepe in dodelijo sredstva za nadomestilo izgube dohodka. Napovedana sredstva za reševanje koronakrize morajo biti namenjena tudi reševanju prizadetega gledališkega sektorja. Med drugim je treba nadomestiti izgubo dohodka iz gledaliških blagajn. Ukrepi EU morajo upoštevati različne gospodarske in pravne subjekte javnega in zasebnega sektorja, mala in srednje velika podjetja. Javnih sredstev ne smejo zadrževati ali zmanjševati v skladu z letnim proračunom. Mesta ne smejo vrniti javnih namenskih sredstev za posebne ukrepe, ki so že bili porabljeni in povezani z odpovedanimi ali preklicanimi nastopi. Posamezni umetniki in gledališča morajo nadomestiti izgubo dohodka zaradi odpovedanih predstav in ustvarjalnih procesov.
Zapisali so: "Pozivamo EU in države članice, naj podprejo gledališča in vse umetnike uprizoritvenih umetnosti v Evropi ter zagotovijo ohranjanje in stabilnost sektorju, eni ključnih evropskih kulturnih in umetniških dejavnosti, ki zbirajo ljudi tudi v socialnem in demokratičnem kontekstu. Zahtevamo, da se na ravni EU in držav članic vzpostavi usklajena porazdelitev teh kompenzacijskih sredstev, kar bi sektorju omogočilo nebirokratski dostop do njih."
Tudi slovensko društvo Asociacija, demokratična mreža ustvarjalcev v polju neodvisne kulture, je podpisalo apel, saj pri nas pod novimi pogoji uprizarjanja v zaprtih prostorih jeseni prav tako ne bodo rentabilna. Zato ponavljamo, da so ukrepi tudi v Sloveniji nujni, sicer se bomo morali soočiti z resnim upadom produkcije in socialnimi težavami ustvarjalcev, ki že sedaj živijo in delajo v izjemno težkih razmerah.
Norveška je že ob začetku pandemije kulturo uvrstila med najbolj ogrožene sektorje ter ji namenila serijo finančnih injekcij in podpor. V Sloveniji strukturno podporo za kulturo še vedno čakamo, medtem pa vse več delavk in delavcev v kulturi nima več sredstev za preživetje, so med drugim zapisali v Asociaciji.
