Še brli luč pred Marijino podobo?

Kužno znamenje na Glavnem trgu v Mariboru je bilo postavljeno v spomin na veliko kugo, ki je med julijem in decembrom 1680 pomorila tretjino meščanov.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Janko Rath

Kužno znamenje na Glavnem trgu je eno najpomembnejših baročnih znamenj v Sloveniji. Razlogi za postavljanje znamenj so bili skozi zgodovino različni, veliko pa jih je nastalo v spomin na kakšno elementarno in drugo nesrečo. Postavitev mariborskega in prenekaterega drugega znamenja v Sloveniji je povezana s kužno epidemijo. V Mariboru so veliko kugo, ki je terjala tretjino prebivalstva v mestu, zabeležili v začetku julija leta 1680, trajala pa je vse do decembra. V spomin na kugo oziroma v zahvalo za njen konec so dali Mariborčani leta 1681 pred mestno hišo postaviti steber z Marijinim kipom, leta 1743 pa so prvotno znamenje nadomestili z novim.

Andrej Petelinšek
Igor Napast
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta