Priznani hrvaški pisatelj, umetnostni zgodovinar, prevajalec, pedagog ter likovni in književni kritik, akademik Tonko Maroević je umrl v 79. letu v torek zvečer v Starem gradu na otoku Hvaru. Maroević je bil tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).
Maroević je še v ponedeljek v Starem gradu predstavil knjigo Damirja Carića, danes naj bi govoril o njej v Jelsi na Hvaru. S smrtjo Maroevića je Hrvaška izgubila enega najbolj vplivnih avtorjev prispevkov o literaturi in umetnosti, je izpostavil Jutarnji list.
Maroević je bil rojen v Splitu leta 1941. Na zagrebški filozofski fakulteti je diplomiral iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine. Nato je končal še doktorski študij na temo Likovna umetnost v hrvaški književnosti od moderne do danes. Njegov doktorat je izšel tudi kot knjiga z naslovom Napisane slike, je objavila Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (HAZU) v obvestilu o smrti velikega poznavalca likovne umetnosti in hrvaškega pesništva.
Večino delovne dobe je bil zaposlen na inštitutu za umetnostno zgodovino v Zagrebu, bil je tudi predavatelj na akademiji dramskih umetnosti in filozofski fakulteti. Od leta 2002 je bil redni član HAZU. Od leta 2011 je bil dopisni član SAZU, od leta 2015 pa tudi član Črnogorske akademije znanosti in umetnosti (CANU).
Prve pesniške zbirke je objavil v 60. letih minulega stoletja, izbrane pesmi pa je leta 2009 objavil v zbirki Drvlje i kamenje. Podpisal je več antologij hrvaškega in katalonskega pesništva in monografij hrvaških umetnikov ter objavil več knjig esejev, kritik in predstavitev. Profesionalno se je ukvarjal s staro hrvaško književnostjo in vplivom italijanske umetnosti na Hrvaško. Prevajal je iz več jezikov, raziskoval sodobno hrvaško likovno umetnost in bil poznan kot izvrsten govorec na likovnih razstavah in literarnih večerih.
Leta 2014 je Maroević prejel hrvaško državno nagrado Vladimir Nazor za življenjsko delo v literaturi, leta 2018 pa Goranov venec za svoje pesništvo.
