Med rokami skrbnih bolniških sester v Vse-enost Niča se je zjutraj 10. avgusta 2020 izvila velika človeškost tovariša Peca KUD-ovega. Ni si želel groba, preziral je slavo in denar, v KUD-u France Prešeren se je 30 let razdajal kulturnim druženjem in tistemu Jutri, ki mu bo sledil tudi Pojutrišnjik.
Zvok motorja očeta partizana ga je preko cele Nove Gorice desetletnega dečka večkrat opomnil, da še ni dal gret vode za skuhanje kosila, in je zato tekel po stopnicah izpolnit dano obljubo. Kot srednješolec je brezkompromisno vzpostavil svoj neodvisni jaz tudi v odnosu do staršev in se je preživljal kot raznašalec časopisov. Srednjo šolo je zaključil na manj elitnih, a bolj delavskih Jesenicah. Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je postal kritičen tudi do takratne oblasti in njenih omejevanj samostojno razmišljajočih profesorjev. Deloval je v študentski skupini, ki je sredi sedemdesetih po ljubljanskih srednjih šolah prirejala nenavadne kulturne dogodke, in pri študentskem glasilu Pogledi, ki je s protestnim sežigom prepovedane številke nehalo izhajati.
Prva na tleh Jugoslavije nastala glasba, ki jo je res cenil, je bil beograjski Paket aranžma v začetku osemdesetih. Žlampati alkohol je nehal še zelo mlad, okusu in učinku cigaret se ni odpovedal nikoli.
Nadsmrtni tajnik KUD-a France Prešeren je bil klubovanju brez socialnega in zdravstvenega kritja popolnoma predan od kasnih osemdesetih naprej. Žal šele leta 2003 sem oholotrdon dojel, da je Želko ljudem naklonjena, radodarna in samouničevalno delovna oseba. Na edine potovalne počitnice v bližino strehe sveta oditi si je privoščil samo po smrti svoje druge žene in soborke Karmen.
Potop KUD-ovega denarnega stanja so usodno pospešile strokovno "neoporečne" odločitve komisij za kulturo na lokalni ljubljanski ravni in takoj zatem še na republiškem nivoju pod umnim vodstvom takratnega "Jankovičevega" ministra Grilca. Rusko-ukrajinski pokupatorji so leta 2017 "kupili", okupirali in si ob tem skušali prisvojiti tudi tradicionalni Trnfest. Sredi tega pohoda pohlepa ob omejenoglavi brezbrižnosti ljubljanskega cesarja je Želka pred dobrimi tremi leti na "delovnem mestu" zadela težka možganska kap, ki pa jo je zaradi hitre in strokovne intervencije zdravnikov preživel. Takrat se je rodil drugič.
Tretjega rojstva edinega polzaposlenega Ustanove Pohorski bataljon ne bo. Zapustil je sostanujoče tri vrane, dolgove, v katere je zabredel zaradi nesebičnega vztrajanja, ter stanovanje, ki ga je zastavil za zadolženo društvo. Njegova tržna vrednost je vsaj dvakrat večja od vsote, ki jo dolguje. Kaj bodo dediči storili z razliko, je njihova stvar. Kaj pa se bo zgodilo z arhivi in razmetano vskladiščeno lastnino Kulturnega društva France Prešeren, bi po moje moralo zanimati ministrstvo za kulturo in občinsko upravo MOL.
Smrt postfašizmu, hvala vsem, ki ste sestavek prebrali.
