Sanja Verovnik
Biti uspešen kmet ni enostavno. Delo na kmetiji zahteva celega človeka, pa ne samo enega, več ljudi, še najbolje kar celo družino. Tako je tudi pri Frangeževih iz Rač. Na 15 hektarjih zemlje, kolikor je obdelujejo, raste največ koruze in ječmena, na 16 arih pa zelenjava. Za delo poprimejo prav vsi, od najmlajšega do najstarejšega člana družine, pove Barbara Petrič, ki se je k Frangeževim primožila. In od takrat je kmetovanje njeno delo in hkrati ljubezen, pa tudi skrb in odgovornost.
Znanja pridejo še kako prav
Petričeva ugotavlja, da je biti kmet lepo, a hkrati tudi odgovorno. "Da si uspešen kmet, moraš imeti veliko znanj. Ne samo da poznaš osnove kmetijstva, tudi en del podjetnika oziroma prodajalca moraš biti, povrhu pa še uspešen računovodja, ki zna voditi račune za svojo dejavnost." Barbari Petrič, po poklicu inženirki vrtnarstva in krajinarstva, prav pridejo tudi znanja, ki jih je pridobila pri svojem študiju, s pridom jih uporabi pri urejanju okolice kmetije.
Brez dopolnilnih dejavnosti ne gre
Frangeževi vztrajajo pri prašičereji, novo tržno nišo pa vidijo v predelavi mesa, ki so jo registrirali kot dopolnilno dejavnost, in v večji pridelavi zelenjave. Tretja dejavnost, s katero se prav tako ukvarjajo, je peka kruha in peciva. Svoje izdelke prodajajo v trgovinah dveh zadrug, doma, na tržnici in sejmih. Ponudbo širijo z vedno novimi izdelki, saj prav v tem vidijo prihodnost kmetije, pravi Petričeva. V hlevih imajo več kot 300 prašičev, med njimi je desetina plemenskih svinj. Največ jih za zakol in predelavo odkupi kmetijska zadruga, nekaj pa prodajo tudi odojkov in večjih prašičev za nadaljnjo rejo. Redni kupci se sicer vračajo, a vse manj ljudi samih goji prašiča ali dva. Njihovi prašiči so visoke kakovosti, saj imajo več mesa kot "špeha" in kosti. Kriza se je prašičereje močno dotaknila, saj je bilo pred leti precej lažje prodati prašiče. "Ko sem se odločala za delo na kmetiji, bi samo s prašičerejo preživeli od tri do pet let," pravi Barbara Petrič in poudari, da je to tudi razlog, da so primorani ponudbo širiti z dopolnilnimi dejavnostmi.
Obisk na kmetiji veliko pove
"Najbolj hvaležne so stalne stranke," ocenjujejo Frangeževi. "So vsekakor potrdilo za uspešno delo, pa tudi nagrada zanj. Najboljše je, ko te stranka spozna in vidi, kako prideluješ, torej ko se na lastne oči prepriča, kaj se na kmetiji dogaja. Vedno znova smo veseli, ko nas kdo obišče na kmetiji in mu lahko pokažemo, s čim se ukvarjamo. S tem gradimo zaupanje do strank," pravi Barbara Petrič. Zato svoje pridelke že peto leto prodajajo doma na kmetiji, ob sobotah pa na tržnici v Račah in pri botaničnem vrtu v Pivoli. Vloženo zelenjavo in sokove vozijo v trgovine Kmetijske zadruge Rače in Zadruge Dobrina, prodajajo jih tudi na sejmih v Mariboru in Slovenski Bistrici. "Težko je reči, po čem je največje povpraševanje," odgovori Petričeva, ko jo vprašamo, kaj ljudje najpogosteje kupujejo pri njih. "Res je kar veliko povpraševanje po njihovi vloženi zelenjavi iz integrirane pridelave. Zraste jim dosti buč, iz muškatnih pa kuhajo kompot. Zanj, za mesnine in druge vložnine so na državnem tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij že dobili priznanja, ki potrjujejo kakovost izdelkov.
Sodobna mehanizacija olajša delo
Frangeževi se zelo dobro zavedajo, da brez posodabljanja kmetije ne gre in tudi v prihodnje ne bo šlo. In da bo ročnega dela vse manj, čeravno pri njih na kmetiji trenutno štejejo le pridne delovne roke. Prav zaradi tega vseskozi pridno vlagajo v opremo za predelavo in v pridobivanje kupcev. "Sodobna mehanizacija ti olajša dela. Če določen stroj opravi delo namesto tebe, lahko ti v tem času opraviš delo kje drugje," razmišlja Barbara Petrič. Njihov glavni cilj sta večja pridelava in predelava zelenjave. Predvsem pa se bodo tudi v prihodnje trudili s kakovostjo svojih izdelkov obdržati ugled, ki so si ga priborili.
