Za domovino te enoletne žitarice velja ameriška celina, točneje perujsko višavje v Andih. Njena prednica je naravno rastoča divja koruza, udomačili pa so jo na območju današnje jugozahodne Mehike. Iz različnih mehiških vrst je bila vzgojena koruza, ki se je potem širila po drugih delih Severne in Južne Amerike. S stalnim odbiranjem in setvijo semen najboljših storžev so Indijanci v prvih tisočih letih iz divje koruze vzgojili primitivno domačo koruzo. V Evropo je bila prenesena ob Kolumbovem odkritju Amerike leta 1492 - najprej na Portugalsko in v Španijo, od koder se je razširila po preostali Evropi, čeprav so jo sprva gojili kot okrasno rastlino. Danes je največ pridelajo v ZDA in v jugovzhodni Evropi.
Glavna hrana Latinske Amerike
Koruzno zrno se po obliki in velikosti precej razlikuje od zrn drugih vrst žit. Po barvi ločimo belo, rdečo in rumeno koruzo, obstajajo tudi modre in vijolične sorte, po velikosti zrn pa razlikujemo drobno- in debelozrnato. Kalček je precej večji kot pri drugih žitih, saj zajema 9-16 odstotkov zrna, zato je tudi vsebnost maščob v koruzi nekoliko višja kot pri večini drugih žit. V razvitih državah koruzo uporabljajo predvsem za krmo živali, medtem ko je v državah v razvoju porabijo več za prehrano ljudi. Tako je koruza glavna hrana za prebivalstvo Latinske Amerike ter revnejših dežel Azije in Afrike, kjer si vsakodnevno ne morejo privoščiti jajc, mleka ali mesa.
Bogastvo vlaknin in proteinov
Koruza se ponaša s številnimi koristnimi lastnostmi za zdravje in dobro počutje. Med drugim znižuje krvni tlak in raven holesterola v krvi, uravnava raven krvnega sladkorja, preprečuje slabokrvnost ter ohranja oster vid in zdravo živčevje. Bogastvo vlaknin izboljša prebavo, velika količina folne kisline pa je nepogrešljiva v prehrani nosečnic in doječih mater.
Koruza ima razmeroma veliko vlaknin, nizek glikemični indeks, ščiti pred prostimi radikali, učinkovito uravnava prebavo, je izredno bogata z vitamini B, C in E, manganom, magnezijem in cinkom, ki pomaga proti stresu.
Uporabna je tudi v kozmetiki, saj je po zaslugi vitamina B8 še posebno učinkovita pri zdravljenju izpuščajev in drugih ekcemov. Kljub vsem vitaminom in hranilnim snovem pa lahko vsebuje veliko pesticidov, zato vsekakor posezimo po ekološko ali doma pridelani koruzi.
Najboljša je, če jo pripravimo isti dan
Rastlina najbolje uspeva na srednje težkih, strukturnih in zračnih tleh, ki so dobro oskrbljena s humusom, za svojo rast pa potrebuje veliko svetlobe in toplote.
Kdaj jo nabiramo? Koruza je najokusnejša sredi ali proti koncu poletja, dokler je še mlada, najbolje pa jo je zaužiti še isti dan, ko je bila obrana. Pečeno ali kuhano si lahko brez slabe vesti privoščimo vsak dan, saj velja za izjemno koristno živilo.
Tudi laski so koristni
Koruzni laski so primerni za odpravljanje težav z mehurjem in ledvicami, pomagajo tudi pri lajšanju težav zaradi protina. Če se zmanjša izločanje seča, pijemo čaj iz koruznih laskov. Pater Simon Ašič je priporočal, da čajno žličko posušenih laskov prelijemo s skodelico vroče (ne vrele) vode. Po nekaj minutah precedimo in pijemo vsake 2-3 ure 1 veliko žlico čaja.
