Jasna Marin
Priljubljena biovrtnarka Marie-Luise Kreuter je nekoč zapisala, da se za začimbni vrtiček povsod najde kotiček. Dišavnice so nepogrešljive v dobri kuhinji. Nekaj svežih lističev peteršilja in sesekljanega drobnjaka bo izboljšalo okus vsake juhe. Dišeča bazilika v hipu oplemeniti okus paradižnikove solate, vejica rožmarina, ki raste na balkonu, pa bo pečene ribe obdala z vonjem po morskem vetru, obenem pa bodo zelišča ugodno vplivala na prebavo in pregnala marsikatero bolezen.
Začnemo z majhnim vrtom
Če še nimate lastnega zeliščnega vrta, pa si prav gotovo predstavljate, kakšen bi ta lahko bil. Najbolje je začeti z majhnim zeliščnim vrtom, kajti kljub romantičnim načrtom bo treba kasneje vrt obdelovati. Kopanje, lopatanje, okopavanje, grabljenje, umazane roke od sajenja in pletja, vse to spada zraven. Obenem pa je za vse, ki radi delajo na vrtu, obdelovanje zeliščnega vrtička terapija za duha in telo.
Prostor za zelišča
Večina zelišč, ki jih sadimo na slovenske vrtove, izvira iz sredozemskih krajev, denimo sivka, rožmarin, žajbelj, majaron, timijan, melisa … Ta zelišča so precej nezahtevna za vzgojo: potrebujejo toplo in sončno rastišče ter dobro odcedna tla, zato zanje izberimo prisojno lego. Prst naj ne bo premočno preskrbljena s hranilnimi snovmi, kajti potem bodo rastline odgnale veliko listov, ki pa bodo imeli malo arome. Počasneje kot rastejo zelišča in bolj ko jih biča sonce, tem več arome razvijejo.
Vlažna tla
Na predelu vrta, kjer so tla večinoma vlažna, vendar ne s stoječo vlago, lahko sadimo baldrijan in plahtico, tudi poprova meta in kačja dresen bosta uspevali na takšnem rastišču. Nežna senca in hranilna, humozna tla pa bosta prijala čemažu, meti in kislici.
Ste za moderen ali tradicionalen videz?
Potem ko ste se odločili, kje bo stal zeliščni vrt, si najprej z vrvico ali apnenim prahom označite meje vrta. Če bo vrtiček sodoben, ga lahko oblikujete na tleh, ki jih zastrete s prodniki. Tudi lesene dvignjene grede, ki jih postavite na sončno teraso, bodo poskrbele za sodoben videz. Na podeželje pa se največkrat podajo zeliščni vrtovi, obrobljeni z velikimi prodniki, opekami, lesenimi tramovi ali pletenimi ograjicami iz vrbovih vej. Potke med gredicami so lahko bodisi travnate – te je treba redno kositi – bodisi posute s peskom ali lubjem. Tam, kjer bo zeliščni vrt, odstranimo travno rušo in prekopljemo tla, po potrebi (zlasti če so tla zbita in težka) jim dodamo kremenčev pesek in kompost, da bodo dovolj rahla, preden vanje posadimo zelišča.
Previdno z gnojenjem: raje kot hlevski gnoj za gnojenje zeliščnega vrta uporabljamo kompost.
Končna velikost rastlin
Preden posadimo zelišča, jih skupaj z lončki razporedimo po gredi in poskrbimo za toliko razmika, da bo med odraslimi rastlinami krožilo dovolj zraka in svetlobe. Večina zelišč potrebuje 30 do 40 cm praznega prostora z vseh strani. Prva leta lahko te vrzeli zapolnimo z enoletnimi dišavnicami, kot so kapucinke, šetraj in majaron.
