Tatjana Vrbnjak
Brezplačne fizioterapije in delovne terapije, ki so jih dve leti zagotavljali v Centru za pomoč na domu Maribor v okviru evropskega projekta Cross Care, bodo starejšim občanom Maribora, ki so vključeni v storitev pomoč na domu, na voljo še do konca leta. "Projekt Cross Care se je zaključil 31. avgusta, z Mestno občino Maribor smo se dogovorili za nadaljevanje izvajanja fizioterapije in delovne terapije do konca tega leta. Gre za dopolnilno dejavnost v okviru razvoja naših storitev tudi v luči približevanja konceptu dolgotrajne oskrbe. Z mariborsko občino v sorazmernih deležih tako krijemo stroške zaposlitve delovne terapevtke in fizioterapevta," pravi direktorica Centra za pomoč na domu Maribor Barbara Žgajner, ki si želi, da bi izvajanje fizioterapij in delovnih terapij na domu uporabnikov prihodnje leto v kakršnikoli obliki postalo del njihove redne dejavnosti in osnovnega standarda.
"Morda z minimalnim doplačilom uporabnikov, odvisno od dogovorov tudi z resornim ministrstvom in seveda nadaljnje usode Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki, če bo sprejet, delovno in fizioterapijo predvideva kot brezplačno storitev," dodaja Žgajnerjeva.
Velik interes za fizioterapije in delovne terapije
Kaj je pokazal projekt Cross Care? "Da so ljudje, ki živijo v domačem okolju, prikrajšani v primerjavi s tistimi, ki so nastanjeni v domovih upokojencev, ker nimajo enakih možnosti dostopa do storitev, konkretno fizioterapije in delovne terapije. Izvajanje obeh storitev na domovih uporabnikov je pokazalo, da so se ti ob ustrezni strokovni podpori in oskrbi sposobni rehabilitirati do te mere, da lahko bolj kakovostno, samostojno živijo v domačem okolju. Tudi z minimalnimi preureditvami bivalnega prostora, da postane ta bolj funkcionalen za življenje starega človeka," razlaga Barbara Žgajner.
"Starejši ljudje si zelo želijo delovne terapije ali fizioterapije na domu in se zelo pozitivno odzivajo na naše tretmaje. Radi so tudi prisluhnili našim nasvetom, kako urediti dom in katere pripomočke uporabljati za bolj varno in kakovostno bivanje v domačem okolju," pravi delovna terapevtka Petra Zavasnik. Eden najpogostejših in najosnovnejših nasvetov je, naj odstranijo preproge v stanovanju. "A so starejši zelo navezani nanje; okoli 60 do 70 odstotkov jih je preproge odstranilo, ostali pa ne," pravi Zavasnikova.
Center za pomoč na domu Maribor je v okviru projekta CrossCare omogočil celovito obravnavo starejših na njihovem domu.
129 jih je imelo fizioterapijo.
173 jih je imelo delovno terapijo.
250 jih je imelo zdravstveno nego.
147 jih je imelo svetovanje o dietetiki.
"Pri starejših ljudeh je potreben čas. Sprva so nekateri nezaupljivi tudi do pripomočkov, ki so jim na voljo za lažje bivanje, delo in življenje. Imamo možnost, da določene pripomočke izposodimo, da jih uporabniki preizkusijo in se potem odločijo, ali jih bodo uporabljali. Niti ne vedo, da lahko nekatere pripomočke pridobijo z naročilnico preko zdravnika specialista," razlaga delovna terapevtka.
Zaradi koronavirusa več psihičnih stisk
Kako pa koronavirus vpliva na starejše? "Zelo. Zaradi koronavirusa so starejši ljudje še bolj potisnjeni v svojo samoto, svojci še manj prihajajo na obisk, ker jih skrbi, da bi jih okužili. Čustvene, psihične krize pri starejših so zdaj še večje kot sicer. V velikem porastu so depresije, celo samomorilne misli. Ljudje mi zdaj včasih tako ali drugače povedo, da jim je postalo življenje pretežko, da bi naredili samomor - tega pred koronavirusom pri svojem delu nisem nikoli srečal," pravi fizioterapevt Jože Vrbančič.
Pravočasna obravnava - velik učinek
"Pogosto ljudje menijo, da je fizioterapija nadstandardna storitev. Ni. Nekateri ljudje bi brez fizioterapevtske obravnave obležali v postelji. Nekateri shodijo, nekateri se posedejo, nekateri se presedejo s postelje na voziček - vse to bistveno izboljša kvaliteto življenja," pravi fizioterapevt Jože Vrbančič in poudari, da je zelo pomembno, da je uporabnik hitro obravnavan: "Včasih je optimalen čas za rehabilitacijo zamujen in so rezultati slabši, kot bi lahko bili."
"Moramo pa biti realni pri ocenah, da ljudem ne dajemo lažnega upanja. Vsak ne more shoditi, a lahko doseže kakšno drugo izboljšanje. Za koga je že to, da se lahko posede, uspeh," doda Zavasnikova.
Življenje je mogoče olajšati že samo s pravim nasvetom
Nekateri primeri izboljšanj stanja uporabnikov, ki so bili vključeni v projekt Cross Care, so izjemni. "Gospod je bil po možganski krvavitvi praktično nepokreten, po mesecu in pol dela naju obeh pa je bil sposoben z eno berglo ob asistenci priti iz drugega nadstropja in iti okoli bloka na sprehod. To je izjemen napredek ne samo v mobilnosti, ampak se je s tem izjemno dvignila kvaliteta življenja, obdržal je socialne stike," razlaga Vrbančič.
"Ljudje, ki živijo v domačem okolju, so prikrajšani v primerjavi s tistimi, ki so nastanjeni v domovih upokojencev"
Včasih pa je mogoče življenje olajšati že samo s pravim nasvetom: "Včeraj sem bil prvič na obisku pri gospodu z zlomljenim kolkom, ki živi sam. Ležal je v postelji, na vsaki strani postelje je bila miza, tako da gospod sploh ni mogel iz postelje. Ko sem mizo umaknil, se je izkazalo, da lahko sam sede, ob hojici vstane in s pomočjo hojice gre do vhodnih vrat in jih odpre - ob začetku izvajanja terapij sem moral za ključ, da sem lahko vstopil, prositi soseda ... Sinu sem po telefonu svetoval, kako bi bilo treba stanovanje urediti, da bi oče lažje in bolj varno živel. Predvsem bi bilo treba odstraniti en prag, ob katerem je oče že dvakrat padel," razlaga Vrbančič.
Projekt Cross Care je bil prvi, ki je omogočil izvajanje celostne oskrbe na domu, zdaj se podobnih izvaja že več, tudi v Mariboru, na Ptuju in v Slovenski Bistrici. "Potrebe pa so zelo velike: prideš v hišo k enemu uporabniku, pa vidiš, da sta še dva ali trije, ki tudi potrebujejo pomoč, mogoče še bolj kot ta, h kateremu prideš ...," ugotavljata Vrbančič in Zavas- nikova.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
