Igor Selan
Zasebna fakulteta Doba je danes predstavila rezultate raziskave o e-izobraževanju v Sloveniji. Gre za izobraževanje na daljavo s pomočjo interneta, ki predvsem že zaposlenim omogoča bolj prilagojen urnik šolanja. Rezultati po besedah predavateljice na fakulteti in soavtorice raziskave dr. Lee Bregar niso vzpodbudni, kažejo namreč, da Slovenija na tem področju zaostaja za Evropsko unijo. Kot je povedala Bregarjeva, e-izobraževanje v Sloveniji izvaja le polovica od 45 visokošolskih zavodov, vključenih v raziskavo, pa še ti večinoma uporabljajo najbolj enostavne metode, kot sta denimo dostopnost učnih gradiv za študente na spletu in komunikacija s študenti po elektronski pošti: "Uporaba sistemov, ki omogočajo veliko bolj kakovostno, interaktivno in fleksibilno izobraževanje, je pri nas na administrativni ravni. Metode, ki zahtevajo več fleksibilnosti in interakcije, kot na primer video predavanja, webinarji ali spletni (online) izpiti, so zelo skromno zastopani. Naše šole naprednih učnih metod, kot so učna analitika, obrnjeno učenje, nadgrajena in virtualna realnost, skorajda ne poznajo."
"Če smo se mučili mi, pa naj se še oni"
Da zdajšnji izobraževalni sistem ne zmore zagotoviti tega, kar potrebujejo generacije, ki danes prihajajo v šolo, meni tudi Mitja Jermol, nosilec Unesco katedre na Inštitutu Jožef Štefan: "Imamo izobraževalni sistem, ki je nastal v 18. stoletju, in s temi orodji naše mladine danes ne moremo več primerno izobraževati. Zakaj? Ker je sistem tako rigiden, tako težko ga je spremeniti in tako dolgo traja, da to enostavno ni mogoče. Potrebujemo pa sistem, ki bo odprt in bo vzpodbujal sodelovalno učenje. Za primerjavo: ko sem sam hodil v srednjo tehniško šolo, so prišli ven kalkulatorji, ki pa jih nismo smeli uporabljati, še naprej smo morali računati peš. Šele čez čas so v šolah dovolili njihovo uporabo. Danes pa mulec lahko vzame telefon, poslika enačbo in dobi rezultat pa še postopek. Kljub temu pa še vedno razmišljamo v stilu, če smo se mučili mi, pa naj se še oni. Mi imamo danes torej na voljo tehnologije, ki nam omogočajo neverjetne stvari, pa jih ne smemo uporabljati. V bistvu torej mi stari našo preteklost projiciramo v prihodnost mladine. Si predstavljate, kaj to pomeni?"
Slovenija nima strategije
Ker je raziskava pokazala tudi, da je informacijsko-komunikacijska (IKT) oprema pri nas praktično enako dostopna in kvalitetna kot v drugih državah EU, Bregarjeva meni, da je za slabo stanje na tem področju kriva predvsem država: "Slovenija nima strategije uvajanja IKT v izobraževanje in to velja tako za državo kot za šole. Tudi univerze je nimajo. Če se že izvaja e-izobraževanje v naših šolah, je to prepuščeno samim učiteljem. Za kvalitativen preskok bi bilo potrebno aktivno sodelovanje, predvsem z državo, ki nima jasne vizije, kaj naj bi tehnologija prispevala k izobraževanju v visokem šolstvu."
Da bi še izboljšali kvaliteto e-izobraževanja, ki ga ob petih drugih visokošolskih zavodih v Sloveniji izvajajo kot prevladujoč način izobraževanja, so na Doba Fakulteti ustanovili tudi inštitut za e-izobraževanje. Ta bo spremljal napredek in pripravljal smernice razvoja e-izobraževanja v Sloveniji.
