Leta 1883 je namreč Karl Scherbaum v svojem parnem mlinu vpeljal električno razsvetljavo s 36 žarnicami. O tem je poročal tudi Marburger Zeitung. Iz zelo skopih podatkov je mogoče zgolj predvidevati, da je enosmerni tok, ki je žarnice napajal, proizvajal dinamo, priključen na parni stroj, tako imenovani lokomobil. Marburger Zeitung dva meseca kasneje piše o podobnih načrtih nekega mlina v Wildonu in v tem članku pripomni, da so bile žarnice, ki so zasvetile v obratu Karla Scherbauma prve v deželi.
V naslednjih letih so pričeli električno energijo uvajati tudi drugod po mestu. 3. novembra 1886 je Ludwig Franz pričel uporabljati elektriko za pogon strojev v svojem mlinu v Melju, Gledališko in kazinsko društvo je nabavilo za osvetljavo svojih prireditev "posebno električno napravo", 1. avgusta 1886 pa so v Ljudskem vrtu ob vili Langer priredili celo veselico z električno razsvetljavo.
Dve leti kasneje je imel mesto obiskati avstrijski prestolonaslednik Rudolf Habsburški, sin cesarja Franza Jožefa I. in v mestu so se odločili ta obisk zaznamovati na prav poseben, moderen način. Spet je imel pri tem vodilno vlogo Karl Scherbaum. Pri podjetju Ganz iz Budimpešte si je sposodil vse potrebno za prvo ulično razsvetljavo pri nas.
Na Grajski trg in nekatere bližnje ulice so namestili večje število žarnic, ki so se napajale iz prav tako sposojenega močnejšega dinama, priklopljenega na lokomobil, ki je bil postavljen na dvorišču Scherbaumove pekarne. Po koncu obiska so luči in dinamo vrnili, v spomin na obisk prestolonaslednika so pustili le eno žarnico na Grajskem trgu številka 7.
