Jasmina Cehnar
Akcija otrok iz blokov v Goriški ulici 17, 19, 23 in Ljubljanski ulici 94, ki zbirajo denar, da bi na skupnem zemljišču znova uredili igrala, je obrodila sadove. Ne le da jih je podprl mariborski župan Saša Arsenovič in jim ekspresno dostavil obljubljeno mivko za njihov stari peskovnik, temveč so doslej s prodajo igrač zaslužili že skoraj 1600 evrov. Podpora prihaja iz vseh smeri, ne samo od okoliških stanovalcev, ampak tudi z Osnovne šole Angela Besednjaka, kjer drugi otroci za njihov cilj velikodušno donirajo igrače. Neko podjetje se je javilo, da bo v njihovem parku obnovilo klopi in koše za smeti, eden od treh upraviteljev pa je obljubil denarno donacijo. Starši otrok upajo, da mu bosta sledila tudi preostala upravitelja njihovih blokov.
Zaradi gugalnice slabi spomini
Na prijetnem dvorišču je tako te dni živahno kot že dolgo ne. Otroci skoraj vsako popoldne za simbolične zneske prodajajo igrače, med njimi tudi še zapakirane. "Videla sem, kako grozen je naš park, predlagala akcijo in vsi so se strinjali," je povedala mala pobudnica velikega projekta Leila Movrin Maršanič. "Vsi si želimo obnove, ker imamo zaradi tega parka tudi slabe spomine. Enkrat sem se poškodoval na gugalnici pa tudi s plezal sem že trikrat padel, ker na njih drsi. Zelo je bolelo," je na zarjaveli konstrukciji pokazal Samo Jan.
In kakšna nova igrala si želijo? "Okroglo gugalnico z mrežo, če ne bo predraga. Plezala. Pa kakšne manjše gole za nogomet ... Večji bi imeli fitnes," je gruča nadobudnežev naštevala drug čez drugega. "Zdaj ko imamo nov peskovnik, hočemo postaviti še tablo, da naj ljudje za svojimi psi pobirajo iztrebke. Ker Zala vsak dan stopi na enega," je razlagal Jan Varga. Vsi pa so v en glas pritegnili, da so županu zelo hvaležni za pesek, zdaj si želijo betonski rob starega peskovnika še pobarvati, da bo lep. "Ta peskovnik je prvi korak do uspeha," je še pomežiknila Zoja Cebe. Skupnost bi rada nova igrala vzpostavila do poletja.
Kje so javna igrala
Mariborska javna igrala so v Mestnem parku, Magdalenskem parku in na Trgu Borisa Kidriča. V centru jih najdemo tudi v Slovenski in Gregorčičevi ulici pri vrtcu, ob Titovi cesti in še na Trgu svobode. Otroška igrala so tudi pri pohorski vzpenjači, v gozdičku ob Ertlovi ulici, v Macunovi ulici, Ghegovi, Celjski in Frankolovski ulici, ena pa so skrita na Schreinerjevem trgu. Prav tako so na Greenwichu, pri Domu Antona Skale, v Brezju pri osnovni šoli, v KS Malečnik, ob Pekrskem potoku, v Borovi vasi in v Bevkovi ulici na Teznu. Zanje skrbi Snaga, pregleduje jih enkrat tedensko, vsake tri mesece to izvaja še posebna komisija, enkrat letno pa neodvisni izvajalec. Mariborska občina nameni za vzdrževanje svojih igrišč 20.000 evrov na leto.
Prioriteta je obnova dotrajanih igral
Stanovalcem blokovskih naselij le redko uspe, da se dogovorijo za obnovo več desetletij starih igral, ki so že povsem nefunkcionalna in tudi nevarna. Veliko je zato takih nevarnih igral zlasti na Pobrežju, Studencih in Teznu, pravi poznavalka igralnih površin Nina Krašovec iz Zavoda Igrišče Maribor, ki je s sodelavkami v okviru Centra za pomoč mladim deset let peljala inovativno Doživljajsko igrišče na Taboru. Drugače je z javnimi igrali, ki jih občina redno obnavlja in vzdržuje. "Ta so v zelo dobrem stanju, a jih, razen v centru in na Taboru, primanjkuje," ocenjuje sogovornica.
"Enkrat sem se poškodoval na gugalnici pa tudi s plezal sem že trikrat padel, ker na njih drsi"
Mestna občina Maribor ima v lasti 20 javnih otroških igral, se bo pa to število zaradi participativnega proračuna v naslednjih dveh letih, če bodo izglasovani predlogi izvedljivi, povečalo za šest. Prav ta projekt je pokazal, da Mariborčani in Mariborčanke vidijo največjo potrebo ravno po javnih igralnih, igriščih in drugih športnih površinah, še zlasti na obrobju mesta. Zato se je temu klicu odzvala tudi mestna občina ter v proračunu za letošnje in naslednje leto za tovrstne investicije zagotovila dodatnih 200.000 evrov. Skupaj s participativnim proračunom bo tako Maribor v naslednjih dveh letih v otroška igrala vložil kar 350 tisočakov.
Upoštevali bodo različne starosti otrok
Kako bo porabljenih 150.000 evrov iz participativnega proračuna, je že začrtano (glej tabelo), kaj bo postorjeno za dodatni denar, pa še ni točno odločeno, a vzpostavljanje novih igral za zdaj ni predvideno. "Prioriteta so igrala, ki so že stara oziroma v slabšem stanju," pojasnjujejo na MOM, ker bodo tovrstni infrastrukturi, če upoštevamo še vložke v vrtčevska igrala, namenili še več denarja. Za letos je že potrjena obnova štirih igral javnih vrtcev za še dodatnih 40.000 evrov, in sicer vrtcev Ivana Glinška (enota Smetanova), Jadvige Golež (enota Ob gozdu) in Studenci (enoti Poljane in Radvanje).
Na občini sicer poudarjajo, da bodo pri porabi sredstev za javna igrala poskrbeli za ustrezno senčenje igrišč, zagotovili urbano opremo, vključili vse motorične skupine otrok in med drugim upoštevali različno starost otrok.
Pomen celovitega gibalnega razvoja
Ravno slednje se zdi Krašovčevi ključnega pomena. Zdaj je namreč ena večjih pomanjkljivosti javnih igral, da skorajda ni ustvarjalnih prostorov in igralih struktur za otroke med šestim in štirinajstim letom, torej za osnovnošolce, ki tovrstno infrastrukturo potrebujejo še bolj kot malčki. Zato upa, da bo občina z razpoložljivim denarjem poskrbela zlasti za to starostno skupino, po možnosti tudi s kakšnim dodatnim doživljajskim igriščem, ki vključuje vse starostne skupine ter v ustvarjalnosti in druženju poveže celotno skupnost.
Kot težavo javnih igral pa izpostavi še, da mnoga nimajo sence in da se nasploh pri vseh igralih vse bolj odpovedujejo elementom za plazenje in plezanje. "Prvim zato, da se otroci ne umažejo, in drugim, da ne bi padli in se poškodovali. Vendar ravno ta igrala pomagajo razvijati hrbtne in trebušne mišice ter refleksne gibe. Če otrok teh mišic ne krepi, ne pade na kolena ali komolce, ampak kar na glavo," še pomen celovitega gibalnega razvoja poudari sogovornica.
Doživljajsko igrišče do nadaljnjega zaprto
Doživljajsko igrišče na Taboru med Pasteurjevo in Ertlovo ulico ter Betnavsko cesto je vzpostavil in ga deset let uspešno vodil Center za pomoč mladim (CPM). Ker pa se mariborska podružnica centra zapira, se je Mestna občina Maribor odločila, da zgodbo tega najbolj inovativnega in ustvarjalnega mestnega igrišča pelje naprej. V proračunu je za njegove programe zagotovila denar, za upravitelja pa določila MKC Maribor. Ker pa prenos upravljanja še vedno ni bil izveden, ostaja igrišče do nadaljnjega zaprto. Vprašanje je tudi, kdo bo tam izvajal programe. Da bi bila to katera od bivših sodelavk CPM, si želijo vse strani, vendar je težava zakon o izvrševanju proračuna, ki to in naslednje leto prepoveduje zaposlovanje v javnem sektorju. "Če se zakon ne bo spremenil, ne bomo mogli nikogar zaposliti in bomo morali najti drugo rešitev," je pojasnila direktorica MKC Marja Guček in še poudarila, da se bodo trudili, da bo Doživljajsko igrišče delovalo kot doslej.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
