Jasmina Cehnar
Pred več kot letom in pol smo razkrili "dodatke", ki jih je Pravna fakulteta (PF) Univerze v Mariboru (UM) izplačala svojemu pedagoškemu kadru za delo s predbolonjskimi študenti, ki so leta 2016 množično zaključevali študij. Medtem ko so profesorji drugih mariborskih fakultet nesporno naporen finiš študijskega leta po večini opravili v okviru svoje redne obveze, so pravniki po spreminjanju univerzitetnega cenika, po katerem so si uro dela z dodiplomskim študentom ovrednotili s 120 evri neto, uro dela s študentom na znanstvenem magisteriju pa z 240 evri neto, v štirih mesecih dobili 208.642 evrov bruto honorarjev. Od tega večina profesorjev nekaj manj kot 10.000 evrov bruto, dekanka Vesna Rijavec pa celo skoraj 15 tisočakov bruto, čeravno, vsaj po številu mentorstev študentom, ni bila med najbolj obremenjenimi.
Kot smo izpostavili že takrat, pa je PF svojim sodelavcem za delo s predbolonjskimi študenti v kritičnem letu 2016 plačala še več denarja. Koliko, smo uspeli izvedeti šele nedavno, saj je fakulteta uporabila vsa pravna sredstva (glejte okvir), da podatek ne bi prišel v javnost.
168 tisočakov jim ni bilo dovolj
Kaj je torej tako zavzeto varovalo vodstvo PF? To, da je, medtem ko je večina drugih visokošolskih učiteljev na UM za delo s starimi študenti dobila drobiž ali sploh nič (glejte tabelo), svojim 20 sodelavcem zanje v osnovi izplačalo 168.369 evrov bruto. Skupno je torej za zaključevanje starih programov namenilo 377.011 evrov ali dobrih 41 tisočakov več kot vse druge fakultete skupaj.
Če je pri honorarjih "za dodatne obveznosti" pri delu s študenti, o katerih smo pisali konec leta 2017, obstajal sum, da gre za podvajanje plačevanja pedagoškega dela, naj poudarimo, da gre pri teh 168 tisočakih za nesporna izplačila, izvedena na podlagi uveljavljenega cenika univerze. Ta je pri delu izključno s podiplomskimi študenti dajal možnost izplačila honorarjev za mentorstva (480 evrov), somentorstva (160 evrov), ocenjevanje seminarskih nalog (60 evrov), članstva v komisijah za oceno (40 evrov) in zagovore (24 evrov) magistrskih in doktorskih nalog. Na ta način so delo s "starimi" študenti izplačevale, če so imele denar, tudi druge mariborske fakultete, le da ne v takšnem obsegu kot na PF, kjer so ne nazadnje tudi prednjačili po številu uspešno zaključenih magistrskih nalog - teh je bilo 226. Še več, 257 podiplomskih študentov je takrat imela Ekonomsko-poslovna fakulteta, ki je svojim pedagoškim sodelavcem za delo z njimi tudi izplačala več kot PF, nekaj manj kot 180 tisočakov.
Škofu 50.000 evrov za 65 magisterijev
Največji delež 168.369 evrov velikega kolača, dobrih 41 tisočakov, je šel v žep Bojana Škofa, ki je mentoriral neverjetnih 65 magistrskih nalog, bil pa je tudi mentor 14 starim diplomantom. Kako je v enem letu fizično zmogel tolikšno maso študentov? "Zgolj s strokovnim, vestnim in prekomernim delom," odgovarja Škof in pojasnjuje, da so številke glede njegovih študentov "izključno statistične narave". Kot je dejal, je namreč večina njegovih magistrantov naloge delala več let, so pa s popravki mnogi čakali; ko so od fakultete prejeli obvestilo, da se rok za zaključek njihovega študija izteka, pa jih je večina takoj pristopila k zaključevanju magistrskega dela. "Vlagali so dispozicije, popravke nalog. Nekateri so prišli na novo; sprejel sem jih okoli dvajset, saj so smernice fakultete težile k temu, da je treba študentom pri zaključevanju študija priti naproti. Kandidatovo in mentorjevo delo je bilo zmeraj podvrženo strogi kontroli komisije za doktorski in magistrski študij," je še izpostavil Škof, ki je sicer predsedoval upravnemu odboru univerze ravno v času, ko so bile potrjene spremembe cenika, s katerim je lahko PF ob omenjenih 168 tisočakih svojim sodelavcem po inovativni formuli izplačala še dodatnih dobrih 208.000 evrov.
Škof je za delo s predbolonjskimi študenti prejel največ med vsemi profesorji s PF, skupno dobrih 50 tisoč evrov. Sledita Aleš Kobal (bil je mentor 22 magistrskim nalogam) s skupno dobrimi 36 tisočaki in Suzana Kraljić (mentorica enajstim znanstvenim magisterijem), ki je prejela vsega skupaj okoli 23.000 evrov bruto.
Do podatkov šele po grožnji z izvršbo in globo
Že zdavnaj izplačane honorarje za predbolonjske študente znova obravnavamo, ker vseh želenih informacij ne fakulteta ne takratni rektorat nista želela posredovati, oba z izgovorom, da je v teku revizija notranjega poslovanja članic, ki preverja tudi izplačila profesorjem. Zaradi takšnega zapiranja pred javnostjo smo se pritožili informacijskemu pooblaščencu, ki je že januarja 2018 izdal odločbo, da finančni nadzor s strani revizijske hiše ne more zadržati posredovanja želenih informacij. A je PF zoper informacijskega pooblaščenca sprožila tožbo; to je izgubila, odločba pooblaščenca pa je postala pravnomočna marca letos. Toda podatkov, ki, kot pravi Rijavčeva, "niso nič posebnega", kljub našemu pozivu fakulteti še kar nismo dočakali. Zaleglo je šele, ko je informacijski pooblaščenec pravni fakulteti zagrozil z izvršbo in globo.
Ne gre za afero
Na PF vseskozi poudarjajo, da so honorarje izplačali iz svojih tržnih sredstev. "Ves denar je bil naš prihranek, ki smo ga imeli na strani in je bil po vseh dokumentih namenski, kar so ugotovile tudi inšpekcije," je povedala dekanka PF Vesna Rijavec. Po našem razkritju jih je namreč pod drobnogled vzelo ministrstvo za izobraževanje, ki je k ukrepanju pozvalo tudi urad za nadzor proračuna finančnega ministrstva. Ta je ugotovil, da ni šlo za porabo proračunskih sredstev. To je v glavnem tudi vse, kar je inšpekcije zanimalo, v vprašanje morebitnega podvajanja plačevanja pedagoškega dela se, glede na odgovore z MIZŠ, niso spuščali. Na PF vztrajajo, da je vse zakonito. "Tu ne gre za nobeno afero, ampak za opravljeno delo, za veliko garanje. Krivično je, saj smo vložili veliko truda in lastna sredstva v to, da smo izvedli takšen podvig - 600 diplomantov v tako kratkem času, ki ni bil naša krivda," še dodaja Rijavčeva, ki je za delo z sedmimi magistranti dobila štiri tisočake, iz naslova "dodatnih obveznosti" s študenti pa še 15 tisočakov bruto.
Kot je dejala, ni delala le s svojimi študenti, temveč tudi drugimi, in skrbela, da je imela nadzor nad celotnim dogajanjem. "Denar sem zaslužila, pa ne le to, veliko več - vse, kar delam, ne zaslužim, kot bi pritikalo mojemu znanju, položaju in mojemu silnemu angažmaju. Moji kolegi so ga opazili, zato sem dobila ta denar (15.000 evrov bruto, op. p)," je povedala.
Do podatkov šele po grožnji z izvršbo in globo
Že zdavnaj izplačane honorarje za predbolonjske študente znova obravnavamo, ker vseh želenih informacij ne fakulteta ne takratni rektorat nista želela posredovati, oba z izgovorom, da je v teku revizija notranjega poslovanja članic, ki preverja tudi izplačila profesorjem. Zaradi takšnega zapiranja pred javnostjo smo se pritožili informacijskemu pooblaščencu, ki je že januarja 2018 izdal odločbo, da finančni nadzor s strani revizijske hiše ne more zadržati posredovanja želenih informacij. A je PF zoper informacijskega pooblaščenca sprožila tožbo; to je izgubila, odločba pooblaščenca pa je postala pravnomočna marca letos. Toda podatkov, ki, kot pravi Rijavčeva, "niso nič posebnega", kljub našemu pozivu fakulteti še kar nismo dočakali. Zaleglo je šele, ko je informacijski pooblaščenec pravni fakulteti zagrozil z izvršbo in globo.
Po hitrem postopku 4727 študentov
Na PF izplačila pojasnjujejo tudi z ekstremno, tudi do "2000 odstotkov večjo" obremenjenostjo maloštevilnega pedagoškega kadra v izteku študijskega leta 2015/16. Dejstvo pa je, da so bili izjemno obremenjeni tudi na drugih fakultetah, o čemer doslej prav tako nismo mogli natančno pisati, saj je rektorat pod Igorjem Tičarjem fakultetam po našem razkritju honorarjev PF konec leta 2017 prepovedal posredovanje s tem povezanih informacij. Novo vodstvo nam je številke zdaj poslalo (glejte tabelo). Te kažejo, da s 554 diplomanti, za katere je skrbelo 25 (po podatkih PF 32) pedagoških sodelavcev, niso bili izjemno obremenjeni le pravniki, pač pa je bila v podobnih okoliščinah vsaj še Fakulteta za organizacijske vede, kjer je za 931 predbolonjskih zaključnih nalog skrbelo 59 (so)delavcev fakultete, ki pa so morali vse opraviti v glavnem v okviru rednega dela.
Zanimiv pa je tudi podatek, da je v za izobraževalno statistiko rekordnem letu 2015/16 samo na UM študij končalo 4727 novih diplomantov, od tega 795 magistrov znanosti in 74 doktorjev, ki so študij po večini zaključili po hitrem postopku in v zadnjem hipu.
