Branka Bezjak
"Štajerci, posebno pa Mariborčani, sprememb ne sprejemamo zlahka, težko podpremo novo poslovno idejo. Neverjetno, koliko negativnih komentarjev smo bili deležni prvo leto. Izolirala sem se od vseh komentarjev, ničesar nisem brala. Rekla sem si, ideja je dobra in to je dovolj," se spominja začetkov v letu 2018. "Hkrati pa sem bila takrat šokirana, ker so sem prihajali iz vse Slovenije. Med otroki se je namreč vest o labirintu širila kakor požar. Pokazalo se je, da je labirint priljubljen, ker ponuja doživetje. To ni še ena igrača, igrica, ki daje samo trenutno zadovoljstvo." Od takrat poslovna ideja o koruznih labirinti samo še raste in se razvija. Letos so postavili skupno kar tri. V Mariboru in v Kranju, prejšnji konec tedna pa še v občini Braslovče, v bližini Šentruperta, kjer obiskovalci raziskujejo (svoja) čustva.
Labirint povezuje družine
Od začetka je cilj snovalcev labirinta premagati pametne telefone. Torej pritegniti ne samo otroke, ampak tudi odrasle, družine k drugačnemu preživljanju prostega časa. Naj zmaga pustolovski duh je moto, s katerim vabijo obiskovalce. In kako jim uspeva? "Tablice, pametni telefoni so še zmeraj velika konkurenca. Toda opažamo, da otroci vendarle iščejo nekaj, kar je analogno. Zelo radi imajo na primer miselne sestavljanke v labirintu. Na nek način smo cilj torej dosegli." In že so si zastavili dodatnega. To je, da koruzni labirint poveže družino, da je njegov obisk neke vrste team building. "Izhajajoč iz svoje siceršnje poslovne poti, poslovnega svetovanja, sem že pred časom razmišljala, kako v podjetjih plačujejo team buildinge, da se sodelavci povežejo. Ko pa pogledamo družino, vidimo, da je ta primarna celica dandanes pravzaprav nepovezana. Zato smo naloge v labirintu zastavili tako, da mora v njem družina oziroma ekipa sodelovati. Manjši otroci denimo iščejo postaje, starejši otroci in starši pa rešujejo naloge. In to je neke vrste team building, ki ga pri družinah premalo poudarjamo," izpostavlja vodja labirinta.
Nataša Drozg se je sicer v zadnjih tednih borila z utrujenostjo, ki jo je prinesla vsa negotovost med pripravljanjem labirintov, a je pri projektu nekaj, kar jo žene naprej: "Letos bilo res težko. Zaradi suše nismo vedeli, ali bo koruza zrasla. Prejšnja leta sem bila bolj pozitivna, niti pomislila nisem, da nam lahko denimo toča ali kaj drugega, na kar nimamo vpliva, vse pokvari. Tokrat pa sem se toliko obremenjevala in se spraševala, ali je to početje zdravo zame. Potem je vse steklo in potrdilo se je, da mi projekt daje veliko veselja in vrača dovolj energije, da lahko premagam tudi utrujenost. In to je pomembno." Upa, da tisti, ki počnejo nekaj samo zaradi dela, pa jim to ne prinaša zadovoljstva, to počnejo čim manj časa: "Veliko slišimo o izgorelosti, a 99-odstotno sem prepričana, da se to zgodi, ko ne čutiš zadovoljstva ob tistem, kar delaš. Zato je toliko izgorelih."
Tudi v poslu je tako. "Zagovarjam tezo, da je poslovna ideja lahko uspešna, če posameznik občuti zadovoljstvo, če ga ideja notranje bogati in če z njo nekaj prispeva. Toliko časa se že ukvarjam s poslovnim svetovanjem, da lahko rečem, da posel zaradi posla samega ne bo uspešen. Vsaj ne na dolgi rok. Poslovni koncept mora biti namenjen tistemu, ki ga uporablja. In to je naša filozofija, ki ji sledimo tukaj, in tako delamo tudi z drugimi partnerji. Da ne naredijo zgolj biznisa, ampak da nekaj tudi doprinesejo."
Z iskanjem partnerjev za postavitev labirinta nimajo težav. Vsako leto več je na primer zainteresiranih študentov, ki sodelujejo pri izrisovanju labirinta pod mentorstvom Roka Kamnika na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Tudi njive ni težko poiskati: "Letos jo je dal v uporabo zasebnik. Nasploh kmetje ugotavljajo, da jim to tudi koristi, ker se otroci tudi tako učijo. Zmeraj so v labirintu postaje tudi o koruzi, o njenih življenjskih ciklih. Ne nazadnje lastnikom njive minimalni izpad pridelka finančno pokrijemo."
Radi trejo trde orehe
Letos so v Mariboru kot labirint izvedli zamisel, ki se je že pred leti porodila takratni direktorici Zavoda za turizem Maribor Doris Urbančič Windisch. Zgodbo v labirintu so povezali z najstarejšo trto na svetu, Staro trto z Lenta: "Ker je to težko izvesti, smo odlašali. Tudi zakoličiti ni bilo enostavno, labirint je zato letos nekoliko težji, ker se v krogih lahko hitro izgubiš."
Prav tako je Nataša Drozg že dlje časa želela realizirati čustveni labirint. Zelo dobro je sprejet, čeprav ga pred odprtjem niso posebej propagirali. "Kljub zahtevni vsebini so obiskovalci navdušeni. Opažamo, da ljudje vse bolj iščejo zabavo z vsebino, da si želijo težjih izzivov, naveličani so instant zabave. Slovenci smo brihtni, zato je prav, da obiskovalcem pripravimo zahtevne vsebine. Presenečeni boste, kako predvsem otroci radi kravžljajo možgane v naših labirintih in kako ponosni so, ko strejo trde orehe."
S pripravami labirinta in administracijo v zvezi njim je za celo leto dela: "Labirint je odprt nekje do oktobra, potem uredimo vso administracijo. Resda smo bili pozimi bolj 'na off', toda ko izprežeš, pridejo ideje za izzive, naloge v labirintu." Četudi si je Drozgova po koncu študija dejala, da ne bo ostala v turizmu, ker ne bo delala, ko so drugi na dopustu, sedaj na to ne gleda več tako. "Sem pač na dopustu, ko drugi delajo," doda in še enkrat izpostavi, da je pomembno predvsem, da to, kar delaš, delaš z veseljem.
V poslovno svetovanje jo je zaneslo že ob zaključevanju študija na Fakulteti za turistične študije v Portorožu. Delo je kot najmlajša kozultantka dobila v švedskem svetovalnem podjetju, ki ima 700 zaposlenih. "Ko vidim, da nekdo dela s strastjo, rada pomagam, želim to njegovo idejo razširiti. Preden sem se vrnila v Maribor, sem svetovala v Maroku pri vzpostavitvi verige športnih hotelov in centra za vodne športe. Imeli so vizijo, niso pa vedeli, kako to realizirati," razlaga o svojem delu. Sedaj jo zaposluje predvsem koruzni labirint, a v prihodnje želi razviti še kakšno dobro poslovno idejo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
