"Joj, zdaj moram pa prekiniti, zdaj je prišel, pokličem nazaj," so prvič doživeli prekinjeni klic v Varni hiši Maribor

Tudi v času epidemije koronavirusa je bila mariborska varna hiša ves čas zasedena. Zdaj je v njej pet žensk z otroki, še ena se jim bo predvidoma pridružila prihodnji teden. Odkar imamo v Mariboru krizni center za žrtve nasilja v družini, ženske najprej sprejmejo v krizni center, kjer se umirijo in odločijo, kako naprej. V varno hišo pridejo tiste, ki se odločijo, da bodo izstopile iz kroga nasilja, nekatere lahko ostanejo do leto dni.
"Tudi v času koronakrize ni bilo direktnih namestitev v varno hišo, ampak so bile ženske najprej nameščene v krizni center. Z njim zelo dobro sodelujemo, enako z drugimi varnimi hišami. Ko so potrebne namestitve, si gremo zelo naproti," pravi Lidija Ovčar, nova vodja Varne hiše Maribor.

Zaradi koronavirusa smo se prvič srečali z omejitvami gibanja, družine so bile prisiljene ostajati doma, opozarjalo se je na stresne situacije in posledično na možnost za porast nasilja v družinah. Kako ste ta čas občutili v varni hiši?
"Tudi v času epidemije koronavirusa smo bili vseskozi odprti in smo tudi sprejemali nove uporabnice; omogočili smo jim varno bivanje in vse oblike pomoči, ki jih naš program ponuja. Med našimi uporabnicami v hiši smo zaznali več notranjih stisk: več je bilo tesnobe, strahu, negotovosti, skrbi za lastno zdravje in zdravje otrok in posledično tudi več potreb po psihosocialni podpori in razbremenilnih pogovorih. V zunanjem okolju pa smo zaznali porast pojavnosti nasilja - veliko več kot običajno smo imeli klicev žensk, tudi več telefonskih klicev dnevno je bilo. Prvič smo doživeli prekinjen klic: gospa je govorila, kaj doživlja in je želela informacije za umik, potem pa naenkrat: 'Joj, zdaj moram pa prekiniti, zdaj je prišel, pokličem nazaj.' To kaže, da so ženske v času epidemije iskale čas, kdaj lahko pokličejo. Zaznali smo tudi več klicev starejših uporabnic, v tem kratkem času so se na nas obrnile tri v starosti od 57 do 67 let. Sami razmišljamo o tem, ali je to slučajno ali ne. Ženske, ki so želele umik, smo napotili v krizni center - nekatere so tja šle, druge ne; nekatere so nato od tam prišle k nam. Morebitnim žrtvam nasilja smo tudi preko medijev sporočali, da delujemo, in jih pozivali, da poiščejo pomoč."