"Joj, zdaj moram pa prekiniti, zdaj je prišel, pokličem nazaj," so prvič doživeli prekinjeni klic v Varni hiši Maribor

Tatjana Vrbnjak Tatjana Vrbnjak
22.08.2020 04:00

V Varni hiši Maribor so med epidemijo koronavirusa imeli veliko več klicev žensk, ki so doživljale nasilje v družini. Pogovor z novo vodjo Lidijo Ovčar

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mlajše ženske prej prepoznavajo nasilje, med starejšimi je več sramu. 
Andrej Petelinsek

Tudi v času epidemije koronavirusa je bila mariborska varna hiša ves čas zasedena. Zdaj je v njej pet žensk z otroki, še ena se jim bo predvidoma pridružila prihodnji teden. Odkar imamo v Mariboru krizni center za žrtve nasilja v družini, ženske najprej sprejmejo v krizni center, kjer se umirijo in odločijo, kako naprej. V varno hišo pridejo tiste, ki se odločijo, da bodo izstopile iz kroga nasilja, nekatere lahko ostanejo do leto dni.
"Tudi v času koronakrize ni bilo direktnih namestitev v varno hišo, ampak so bile ženske najprej nameščene v krizni center. Z njim zelo dobro sodelujemo, enako z drugimi varnimi hišami. Ko so potrebne namestitve, si gremo zelo naproti," pravi Lidija Ovčar, nova vodja Varne hiše Maribor.

Zaradi koronavirusa smo se prvič srečali z omejitvami gibanja, družine so bile prisiljene ostajati doma, opozarjalo se je na stresne situacije in posledično na možnost za porast nasilja v družinah. Kako ste ta čas občutili v varni hiši?
"Tudi v času epidemije koronavirusa smo bili vseskozi odprti in smo tudi sprejemali nove uporabnice; omogočili smo jim varno bivanje in vse oblike pomoči, ki jih naš program ponuja. Med našimi uporabnicami v hiši smo zaznali več notranjih stisk: več je bilo tesnobe, strahu, negotovosti, skrbi za lastno zdravje in zdravje otrok in posledično tudi več potreb po psihosocialni podpori in razbremenilnih pogovorih. V zunanjem okolju pa smo zaznali porast pojavnosti nasilja - veliko več kot običajno smo imeli klicev žensk, tudi več telefonskih klicev dnevno je bilo. Prvič smo doživeli prekinjen klic: gospa je govorila, kaj doživlja in je želela informacije za umik, potem pa naenkrat: 'Joj, zdaj moram pa prekiniti, zdaj je prišel, pokličem nazaj.' To kaže, da so ženske v času epidemije iskale čas, kdaj lahko pokličejo. Zaznali smo tudi več klicev starejših uporabnic, v tem kratkem času so se na nas obrnile tri v starosti od 57 do 67 let. Sami razmišljamo o tem, ali je to slučajno ali ne. Ženske, ki so želele umik, smo napotili v krizni center - nekatere so tja šle, druge ne; nekatere so nato od tam prišle k nam. Morebitnim žrtvam nasilja smo tudi preko medijev sporočali, da delujemo, in jih pozivali, da poiščejo pomoč."

"V času epidemije koronavirusa smo zaznali porast pojavnosti nasilja - veliko več kot običajno smo imeli klicev žensk, tudi več telefonskih klicev dnevno je bilo," pravi Lidija Ovčar.
Sašo Bizjak
Sašo Bizjak
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta