Igor Selan
Aprilske plače so številnim zaposlenim v mariborskih občinskih podjetjih prinesle tudi tako imenovane krizne dodatke. Prejeti bi jih morali biti vsi tisti zaposleni, ki so od 13. do 31. marca normalno izvajali svoje delo in katerih plača ni večja od trikratnika minimalne plače (2821,74 evra bruto). Izplačilo dodatka je sicer podjetjem prineslo številne težave, pojavili so se tudi določeni pomisleki.
- Krizni dodatek pripada vsem delavcem, ki v času epidemije delajo.
- Do dodatka niso upravičeni tisti, ki so imeli zadnjo plačo višjo od 2821,74 evra bruto (več kot trikratnik minimalne plače).
- Za april in maj je dodatek 200 evrov, za marec je sorazmerni delež glede na delovne dni znašal 118 evrov.
- Krizni dodatek je oproščen plačila davkov in prispevkov.
- V zameno za izplačilo kriznega dodatka so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ta prispevek v celoti plača država.
Energetika zamudila z izplačilom plač
V Energetiki Maribor so zaradi kompleksnosti priprave izplačila plač za marec z izplačili zamujali in plače izplačali šele v petek, 17. aprila, medtem ko jih običajno med 5. in 10. v mesecu. Krizni dodatek so izplačali vsem zaposlenim, ki so delali v službi ali od doma, prejelo ga je 44 zaposlenih, podjetje pa je to stalo 3864 evrov.
"Ne zdi se mi smiselno izplačilo dodatka tistim, ki so delali od doma"
Precej dela z obračunom
Čeprav ga je prejelo kar 211 zaposlenih, je podoben znesek kot Energetika za krizni dodatek namenil tudi Marprom, kjer so z obračunom prav tako imeli precej dela. "Med temi so vsi, ki so delali v dneh od razglasitve epidemije do prekinitve naših dejavnosti, torej med 13. in 15. marcem. Gre za voznike, tehnologe, kontrolorje, blagajničarke, delavce na Pohorju in tako dalje, ki so dobili krizni dodatek v razponu od 9 do 27 evrov. Dodatek je ob tem prejelo tudi sedem zaposlenih, ki niso na čakanju in so delali tudi v drugi polovici marca. Zato so zneski nekoliko višji, do največ 118 evrov," pojasnjujejo v podjetju, ki ga vodi Bernard Majhenič.
Še večje število zaposlenih, 227, je dodatek prejelo v Snagi, podjetje je skupno zanj namenilo 17.746 evrov. V Nigradu je dodatek prejelo 165 zaposlenih, zanj so namenili 9334 evrov, najvišji izplačan je bil 109 evrov.
Mariborski vodovod: dodatek najbrž prihodnji teden
V primerjavi z zaposlenimi v Energetiki, Marpromu in Snagi so zaposleni v Mariborskem vodovodu za zdaj ostali brez kriznega dodatka. Kot pojasnjuje direktor Danilo Burnač, so zato, ker morajo plačo po kolektivni pogodbi izplačati do 10. v mesecu, ta pa je padel na tako imenovani veliki petek, plačo izplačali že 9. aprila. "Takrat zakon o interventnih ukrepih še ni veljal, začel je veljati dva dni kasneje, za izplačilo dodatka torej še ni bilo pravne podlage. Bomo pa krizni dodatek seveda izplačali, vsak bo prejel sorazmerni delež glede na prisotnost na delovnem mestu," razlaga Burnač.
Pogrebno podjetje: poračun pri naslednji plači
Brez kriznega dodatka so za zdaj ostali tudi v Pogrebnem podjetju Maribor. Ker so plače s polnimi prispevki tako kot v Vodovodu izplačali že 9. aprila, bodo poračun izvedli pri izplačilu aprilske plače. A v podjetju ob tem opozorijo na številne nedorečenosti interventnega zakona. "Rešitev države, da izpostavljenim delavcem izplačamo krizni dodatek, pozdravljamo. Se nam pa poraja dilema v povezavi z dikcijo, ki določa, da morajo subjekti, ki so uveljavili oprostitev plačila prispevkov po 33. členu (delavci, ki delajo, in krizni dodatek), če so si od uveljavitve tega zakona delili dobiček, izplačali plače za delovno uspešnost oziroma nagrade poslovodstvu v letu 2020, vrniti prejeta sredstva z obrestmi vred," razlaga direktorica Lidija Pliberšek.
