(MB-TEDEN) Glas ob poplavah Drave tokrat dvigujejo kmetje

Poplave so bile, so in bodo. Med vsemi naravnimi nesrečami, ki povzročajo škodo v Sloveniji, so prav poplave najpogostejša nesreča. Voda ne izbira, zalije dvorišča, hleve, gospodarske objekte, kmetijske površine, stanovanja, ogroža življenja. Glas ob poplavah Drave tokrat dvigujejo kmetje, saj jim reka, ko prestopi korito, poplavi kmetijske površine in pri tem odnese še hektarje rodovitne plasti zemlje. Razlita Drava se namreč ne umakne mirno in počasi, ampak deroča reka odnese s seboj še zgornjo plast kakovostne zemljine, na njivah pa ostane kamenje. Z njiv ne izgine samo pridelek, izgine tudi ornica, nastanejo kanjoni. Bolečina, ki jo ob pogledu na tako devastirano njivo doživi kmet, pa razjeda, povzroča nejevoljo in jezo. Njiva je njegovo premoženje. Zemlje, ki bi jo lahko pripeljal na uničene površine in nadaljeval obdelovanje, ni.
Deroča reka pa ne le odnaša, temveč tudi prinaša, in sicer prod in mulj. Tako razlita reka tja, kjer se umiri in stoji dan ali dva, odloži tudi toksične sedimente. Naraščanje kadmija in cinka v obdelovalnih tleh na poplavljenih območjih ni redek pojav. Pa vendar tam lahko še naprej rastejo krompir, pesa, koruza ... Spremljanje onesnaženosti te obdelovalne zemlje bi moralo biti obvezno, breme sanacije pa ne samo na kmetu.
Reševanje poplavne ogroženosti ni enostavno in ni enoznačno. Kmetijske službe argumentirajo, da Drava vse pogosteje poplavlja že ob manjših pretokih in pri šibkem deževju, in s prstom kažejo na izgradnjo verige hidroelektrarn, ki so režim pretoka vode v strugi reke Drave bistveno spremenile, zato ima pretok vode v stari strugi bistveno večjo erozijsko moč, zaradi nanosa blata in mulja je pretočnost struge močno zmanjšana, poplavnost pa večja.