Za razliko od drugih verskih skupnosti so cerkve v mariborski nadškofiji, ki jo vodi nadškof Alojzij Cvikl, v koronskem času ostale odprte. Verniki se zbirajo k bogoslužju, vendar v manjšem številu. V času popolnega zaprtja cerkva so duhovniki dobili dovoljenje, da so lahko maševali sami, kar v rednih razmerah ni dovoljeno. Nekateri so se lotili prenosov maše prek spleta. Nacionalna televizija ob nedeljah predvaja mašo iz mariborske stolnice, ki "je postala nekakšno duhovno središče za vso Slovenijo", pravi Janez Lesnika iz Nadškofije Maribor.
144 župnij je v Nadškofiji Maribor
Skupaj in v sodelovanju
"Duhovniki smo vernikom kljub krizi in ukrepom na razpolago za osebni pogovor, za prejem zakramenta svete spovedi, za pogrebe … Marsikaj pa je bilo treba preložiti na poznejši čas, četudi je bil že določen datum, na primer za poroko, krst, birmovanje," naštevajo v Nadškofiji Maribor. Menijo, da "osveščen vernik čuti po eni strani potrebo po osebni molitvi in osebnem odnosu z Bogom, po drugi strani pa se lepota vere kaže v skupnosti in občestvu. Sedaj ko ni mogoče, da bi se sestajali, toliko bolj čutimo, kako velikega pomena je skupno obhajanje praznikov, žegnanja, romanja … Leto 2020 je šlo v zgodovino kot leto, ko ni bilo mogoče prav obhajati ne velikonočnih in ne božičnih praznikov. Prikrajšani smo bili za običaje, ki so povezani s krščanskim izročilom. Žalujoči za umrlimi svojci duhovniku povedo, kako se zaradi izrednih razmer niso mogli posloviti od družinskega člana, od svojih najdražjih, kot bi si želeli. Marsikdo zaradi te krize čuti še dodatno bolečino."
"Sedaj ko ni mogoče, da bi se sestajali, toliko bolj čutimo, kako velikega pomena je skupno obhajanje praznikov"
Tudi prestajanje trpljenja lahko pomaga najti Boga in vsaka kriza je čas prečiščevanja, razlagajo. "To krizo lahko razumemo tudi kot opozorilo vsem, naj bomo pošteni v odnosu do stvarstva, se pravi v odnosu do soljudi in narave, da moramo več storiti glede varstva narave." In se združiti, ker lahko "velike in pomembne stvari ljudje dosežemo samo skupaj in v medsebojnem sodelovanju in povezanosti."
Pripadnost Cerkvi usiha
Zaposleni v nadškofijski pisarni v Mariboru so v času najhujše krize delali od doma in so se prilagajali razmeram. Povprečna starost duhovnikov Nadškofije Maribor je nad 60 let, kar nekaj jih je prebolelo covid-19. Med načrti in investicijami v prihodnosti izpostavljajo oznanjevanje, liturgijo in dobrodelnost. O kakšnih finančnih in kapitalskih podvigih, ki smo jih spremljali pred leti, ne govorijo. "Glede na finančne in kadrovske razmere je naš prvi namen pomagati k spoznanju, da je vera nekaj, kar globoko osmišlja človekovo življenje in nam daje gotovost, trdnost, s tem pa tudi upanje in moč za prihodnost. Prav tako smo veseli delovanja naše Karitas, posebej še, ker se ji v zadnjem času pridružujejo tudi mlajši prostovoljci. Našo prihodnost nenehno izročamo Bogu," prisegajo.
Mariborska nadškofija zajema nad 410 tisoč prebivalcev in obsega 144 župnij. Pripadnost Cerkvi že nekaj let usiha. V večini župnij beležijo, da število pogrebov presega število krstov. To ni trend samo mariborske nadškofije ali Slovenije, pripomni Janez Lesnika, temveč Evrope. "Znamenje življenja pa je, če se Cerkev nenehno pomlaja. Enako velja za narodno skupnost."
Odprta do drugih religij in priseljencev drugih ver
New age ezoterizem oziroma nova duhovna gibanja v Nadškofiji Maribor razumejo kot potrebo sodobnega človeka, "da išče sebe in razloge za svoje bivanje v smeri duhovnosti in zaupanja Bogu". Vendar so prepričani, da moči Cerkve in duhovnih gibanj znotraj nje ne more spodkopati nič, ker kar "je delo božjega Svetega Duha, nikoli ne more spodjedati cerkvene skupnosti in ji škoditi, ampak jo vedno bogati".
Trdijo, da je v tem smislu Cerkev vedno odprta do drugih religij in priseljencev drugih ver, ki jih je tudi v Mariboru vse več. "Tudi v odnosu med kristjani in muslimani je mogoč dialog, saj eni in drugi verujemo v enega, transcendentnega Boga. Iz te vere izhajajo pomembne skupne vrednote."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
