(PISMO) 100-letnica SNG Maribor: S treznimi in tehtnimi pogovori znotraj hiše, so dosegli umetniški višek

Mitja Godec
24.09.2019 11:23

V nadaljevanju pismo objavljamo v celoti.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Igor Napast

Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje videl tako kvalitetno in umetniško dognano obeležitev kulturnega dogodka. Ob poplavi vsakoletnih državnih proslav ob slovenskem kulturnem prazniku in podobnih s področja kulture ta obeležitev 100-letnice mariborskega gledališča blesti kot zvezda Danica. Pišem le o umetniškem delu te akademije. Edvard Clug in Valentina Turcu ter mnogi drugi sodelavci so nam predstavili gledljivo in subtilno predstavo v vseh pogledih. Tehtno odmerjeni in uravnoteženi stavki v predstavi so bili skladno prepleteni z jezikoma obeh umetnosti: govorjeno in glasbeno. Domišljene so bile tudi virtualne projekcije na začetku umetniškega programa. Niti za hip se ni pretrgal tok dogajanja, a gledalci so kljub temu točno vedeli, kdaj ploskati. Višek je bila zaključna točka na Mahlerjevo glasbo z mokrimi tlemi. Predstava ni vsebovala nobenih odvečnih elementov in napuha. Skratka, odlično! Iskrene čestitke vsem nastopajočim in tudi tistim, ki jih nismo videli, a so bili v ozadju še kako aktivni. Akademijo so zasnovali s svojimi hišnimi silami, zato je bil projekt odličen. Na začetku akademije si je protokol predsednika države vzel malo preveč časa in pompa. Pohvalim pa odličen prenos RTV Slovenije.
Takole mimogrede se spomnim vseh dosedanjih državnih in političnih proslav od časa samostojne Slovenije, kako so "politični" naročniki vse do letos eksperimentirali z mladimi, nepreizkušenimi libretisti, režiserji, glasbenimi sodelavci. Enkrat smo morali gledati tudi plezalce na stolpnico Ljubljanske banke in kup drugih takih neumestnosti. Večina proslav je bila slabih! Nehote se spomnim aktualne katastrofe z izbiro izvajalca za karavanški predor in drugi tir. Izgleda, da so javni razpisi v državi zato, da se nekaj ne bo zgodilo.
Zatorej nazaj k mariborskim umetnikom. Brez javnih razpisov; s treznimi in tehtnimi pogovori znotraj hiše, so dosegli umetniški višek, ki naj bo svetel zgled vsem, ki se lotevajo takih in podobnih slovesnosti. Še enkrat iskrene čestitke vsem snovalcem in izvajalcem akademije ob vaši stoletnici gledališča. Vse najboljše!

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta