Barbara Bradač
Letošnje priznanje za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja je prejela tudi mariborska knjižničarka Monika Čermelj, višja knjižničarka, mladinska knjižničarka in pripovedovalka v Mariborski knjižnici.
"Moja sreča je, da moja služba ni samo služba, ampak to, kar res rada delam, rada sem med knjigami, rada sem z bralci, in če Tone Pavček pravi, da je sreča, če se delo dobro opravi, jaz pravim, da je sreča, če nekdo to tudi opazi. Čeprav človek res ne hodi v službo, da bi dobil nagrado, je pa prijetno, če jo dobi," je hvaležna Monika Čermelj, ki ima knjige rada, odkar ve zase, da bo pristala v knjižnici, pa se je nakazovalo že v osnovni šoli, ko je v domači knjižnici oštevilčila knjige. "Tudi v knjižnico sem vedno hodila in se spomnim, da ni bilo vseeno, h komu si prišel v knjižnico. Otroci so pa še prav posebni obiskovalci, malo govorijo, ampak jih moraš opaziti, iščejo te z očmi in moraš v pravem trenutku odreagirati. Potem so zelo hvaležni," pravi Čermeljeva, ki je pomemben člen v prizadevanjih za mladega bralca v Mariborski knjižnici, v mestu in v manjših krajih, v katerih pogosto pripravlja prireditve za otroke. Od leta 2003 tudi vodi Knjižnico Kamnica.
"Če v kraju nimaš knjižnice, je to zelo siromašen kraj"
Mladi bralci velikokrat pridejo v knjižnico
Čermeljeva opaža, da otroci in mladi še vedno berejo. "Dokaz za to so knjige Harry Potter, če pa bi rekla, da imamo same bralce, bi se pa tudi zlagala. Razumljivo je, da se v današnjem času, pri vsej tehniki in tehnologiji, pozna upad obiska v knjižnicah, vendar pa knjižnice že dolgo niso več le izposojevalnice knjig. Težimo k temu, da so knjižnice prostor, kjer lahko ljudje najdejo malo miru. Knjige dajo tudi posebno energijo, če si zanje vzameš čas, prava knjiga te tudi najde. Pripravljamo še različne razstave, predstavljajo se avtorji, berejo se pravljice, vse to je širitev kulture in zato vsaka občina potrebuje knjižnico. Če v kraju nimaš knjižnice, je to zelo siromašen kraj. Mladi bralci velikokrat pridejo v knjižnico, pa če je to le za druženje ali za računalnik, da naredijo nalogo, slej ko prej pa se najde tudi kakšna knjiga, ki si jo sposodijo. Morda si je, če ne bi zavili v knjižnico, ne bi." Pravi, da otroci posegajo po različni literaturi, danes jim je zelo blizu znanstvena fantastika. "Veliko mladih vpraša, kaj jim priporočam, da bi prebrali. Če bi mlademu bralcu priporočala Pastirce ali Solzice, ga več ne bi bilo na spregled. Ampak to je klasika, potrebno je, da se prebere. Za nas je to normalno, otrokom pa ne. Si predstavljate, kaj si danes otroci zamišljajo ob tem, da gre otrok v globel nabrat solzice? To je njim že zelo zelo daleč, zato je treba spoštovati tudi to, da otroke kaj drugega pritegne k branju."
Priznanja slovenske sekcije IBBY
Slovenska sekcija IBBY, združenje slovenskih avtorjev in vseh, ki književnost posredujejo mladim, je letos priznanja podelila že devetič. Na Slovenskem knjižnem sejmu je pretekli petek nagrado Slovenske sekcije IBBY prejela Majda Koren, mladinska pisateljica in učiteljica razrednega pouka na OŠ Spodnja Šiška. Priznanje pa so ob že omenjeni Moniki Čermelj dobili še Andreja Urbanec, knjižničarka na OŠ Orehek Kranj in avtorji Bralnega tekmovanja Berimo z Rovko Črkolovko, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, oddelek za mlade bralce.
Nagovarja z mehkobo in perfekcijo
Vrsto let je sodelovala tudi pri ZPM Maribor pri izvedbi Prežihove bralne značke in Palčka Bralčka. "Njeno delo je prepleteno s poudarki, mehkobo in perfekcijo, ki osmišlja mladinsko knjižničarstvo in v vsakem trenutku in z različnimi pristopi sooblikuje odnos do knjižnic, knjige in branja," so zapisali v obrazložitvi priznanja pri Slovenski sekciji IBBY. Kolegica Ksenija Trs iz potujoče knjižnice jo je opisala, da je "polna miline ter nežnosti, z izrednim občutkom za ljudi okrog sebe ter s prefinjenim občutkom še posebej za otroke".
