V mariborskem zdravstvenem domu dobiček na račun covida in zaprta vrata

Na račun covida-19 in s tem povezanimi testiranjem, cepljenjem in dodatki so slovenski zdravstveni zavodi na primarnem nivoju lani poslovali z dobički. Bolnišnicam se je sicer pri poslovanju precej poznalo, da so se cene za zdravljenje covidnih bolnikov tako rekoč sredi leta prepolovile, in so zato poslovale slabše kot leto poprej, pri zdravstvenih domovih pa je slika precej drugačna. Vsi zdravstveni domovi skupaj so zabeležili kar 56 milijonov evrov presežkov prihodkov nad odhodki.

Tudi mariborski Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, beležil je 6,5 milijona evrov dobička. Imeli so za tretjino več prihodkov kot v predkoronskem letu 2019. "Zaradi korona dodatkov so bili višji prihodki in hkrati tudi stroški, saj smo to zaposlenim tudi izplačali. Tega letos ne bo. Hkrati ves čas pridobivamo nove programe, to pa pomeni tudi rast prihodkov. Drži, da smo pridelali plus tudi zaradi cepljenja in testiranja, naredili smo približno 350 tisoč hitrih brisov in opravili 184.606 cepljenj. Čez 72 tisoč je bilo tudi PCR-brisov. To vse je ob skrbnem poslovanju botrovalo temu poslovnemu rezultatu. Za izvedene teste (tako HAGT kot PCR) smo skupno v breme proračuna, ZZZS in samoplačnikov obračunali 8,537.396,50 evra. Za izvedena cepljenja pa smo obračunali 2,599.021 evrov," razlaga Marko Turčin, pomočnik direktorja v Zdravstvenem domu za računovodstvo, ekonomiko in analize ter javna naročila.

Organizacija, da programi ne bi izpadali

Ker je bilo poslovanje na račun korone pozitivno, ljudje zdravstvenemu domu očitajo, da se je usmeril v storitve, ki prinašajo dobiček, ljudje pa so ostali pred zaprtimi vrati. "Večina storitev v okviru testiranja in cepljenja je bila izvedena v času nadur ali v segmentu, kjer niso smeli imeti obravnav, na primer v Centru za krepitev zdravja. Na ta način smo kompenzirali izpad tistih dohodkov. Določeni programi so bili zaustavljeni, pri družinski medicini pa smo naredili tako imenovano križno nadomeščanje, da smo imeli določen fond ljudi," odgovarja Turčin.

In doda: "Imeli smo tudi karantene, izolacije, ljudje so bili na bolniški. Tako smo zaposlene skušali organizirati, da programi ne bi izpadali. Niti slučajno nismo delali tega, da bi nam bila bolj profitabilna cepljenje in testiranje in bi na ta račun zapirali ambulante. To so delali večinoma v nadurnem delu. V končni fazi, če mi programov ne izvedemo, ne dobimo plačano." Realizacija je bila okoli 95-odstotna. Največji izpad je bil na področju Centra za krepitev zdravstva, zdravstvene in zobozdravstvene vzgoje, tam so realizirali le od 8 do 15 odstotkov programa.

Ljudje niso prišli do zdravnika

Dostopnost do zdravstvenih storitev je bila nedvomno manjša, se strinja Turčin. "Ministrstvo za zdravje je na določenih segmentih ustavilo izvajanje programov. Nekateri niso prišli do zdravnika tudi zato, ker se je lahko obravnava naredila tudi na daljavo," pravi. Prav zaradi slednjega je bilo v resnici obravnav skupno, v živo in na daljavo, več kot v časih pred epidemijo. "Program splošnih ambulant je bil v letu 2020 v primerjavi s planom za leto 2019 presežen za skoraj 5,7 odstotka, v letu 2021 pa za skoraj 14 odstotkov," pove Turčin.

Kako je možno, da so ljudje hkrati težje prišli do zdravnika, da je bila dostopnost slabša, po drugi strani pa je Zdravstveni dom služil bolje kot katero koli leto? "Odgovor na to je dvoplasten. Bile so določene restrikcije, vladni odloki, ki so nekatere stvari onemogočale. Dostopnost do zdravstva je bila izjemno otežena, nekateri preventivni programi so se ustavili. Omejile so se stvari, da ne bi prišlo do res ekstremne eksponentne rasti krivulje okužb. Zato določeni ljudje niso dobili zdravstvene storitve takrat, ko so si želeli, in tako, kot so si želeli. Po drugi strani je bilo povečanje prihodkov iz dodatnih programov. Teoretično bi lahko rekli, da se ne gremo cepljenja in testiranja, ter bi dobiček prepustili zasebnikom. Ampak potem občani tega ne bi bili deležni. Poleg tega, da ne bi imeli teh prihodkov, bi bilo izjemno nezadovoljstvo med občani, zaradi katerih smo v prvi vrsti tukaj. Maribor je zelo velik. V določenem trenutku tudi nihče razen nas ni mogel izvajati hitrega testiranja. Bil je tudi relativno velik upor cepljenju s strani določenih struktur. Da so lahko delali in bili del javnega življenja, so se morali testirati," razmišlja Turčin.

K temu je pripomogla še bližina Avstrije. "Zasebni sektor je prepoznal to poslovno priložnost in kontejnerji s testiranji so rasli kot gobe po dežju. Takrat so nam ti prihodki padli. Do takrat pa smo aktivirali vse možne resurse v hiši, da smo ljudem zagotovili bris na strokoven in kompetenten način v relativno doglednem času," pojasnjuje sogovornik.

Glava boli zaradi dviga stroškov energentov

Kaj pa pričakujejo po koroni, ko bodo ti prihodki usahnili? "Ločiti moramo redno poslovanje in dodatno poslovanje zaradi korone. Če slednjega ni več, se vrnemo v redne tirnice, ko je bilo financiranje kolikor toliko vzdržno, a le ob preudarnem poslovanju. Čim nisi imel pod nadzorom stroškov dela, materiala in storitev, si hitro pristal v minusu," razlaga Turčin.

Stroški dela se bodo najverjetneje (še) dvignili, takšna so vsaj pričakovanja zaposlenih, ki si že leta prizadevajo za povišanje plač, tako zdravnikov kot medicinskih sester. Stroški materiala pa so se prav zaradi korone že dvignili. Prav tako strošek energentov, spomni Turčin. "Tukaj boli glava. Tisti zavodi, ki imajo ustrezno energetsko bilanco, bodo tukaj na boljšem," doda. Mariborski zdravstveni dom ima precej stavb energetsko potratnih. "Od 55 lokacij marsikje toplotni ovoji niso več učinkoviti, zato pozimi tam precej kurimo, poleti pa hladimo. To so velike izgube. In tukaj je vprašanje, kaj se bo naredilo na sistemskem financiranju. Če se ne bodo opravile korekcije glede tega pri stroških, bo stanje nevzdržno. Korona je torej naredila veliko pri tem, da so se finančne situacije v zavodih lahko izboljšale, da smo prišli na zeleno vejo. A če bi ta denar zdaj nespametno porabili, si dolgoročno ne bi naredil usluge."

Mariborski zdravstveni dom je sicer pred korono že dve desetletji beležil dolgoročni minus, kljub sicer pozitivnemu poslovanju. V letu 2020 so prav na račun korone to dolgoročno izgubo, ki je znašala okoli 4,7 milijona evrov, poplačali. Proračun zdravstvenega doma je bil lani slabih 63 milijonov evrov. Leta 2014 je bil proračun še 29 milijonov evrov, spomni Turčin. Zaposlenih je bilo tedaj 800 ljudi, danes jih je čez 1000. Več je tudi programov, povišale pa so se plače, oboje vpliva na višji skupni proračun.