Volitve v deželi okoli Berlina, v Brandenburgu, ki nosi paralelno slovansko ime Branibor - kar je ilirski pesnik Stanko Vraz vzel za mušter, da je Marburg v prvi polovici devetnajstega stoletja preimenoval v Maribor -, so za las prinesle zmago nemškim socialdemokratom (SPD) pred skrajno desničarsko Alternativo za Nemčijo (AfD). Zmaga pa je Pirova in etabliranim nemškim strankam po volitvah pred dobrima dvema tednoma še v dveh vzhodnonemških deželah, na Saškem in v Turingiji, ne prinaša utehe.
Nemški mediji poudarjajo, da je zmaga SPD zasluga dosedanjega deželnega ministrskega predsednika Dietmarja Woidkeja in si je kancler Olaf Scholz ne more lastiti. Med tremi vzhodnonemškimi deželami le Brandenburg beleži rahlo rast prebivalstva, ostali dve demografsko izgubljata. Je pa nemara zalegel kanclerjev poziv, da si AfD zavoljo sovražne politike razdvajanj ne zasluži glasov. Toda ta poziv je v Brandenburgu najbolj škodil prav njegovima partnericama v semaforski koaliciji. Zeleni in liberalni FPD so izpadli iz deželnega parlamenta. Glasovi njunih volivcev so šli k SPD, pa tudi k AfD.
Tako kot na Saškem in v Turingiji so tudi v Potsdamu, kjer stoji deželni parlament, pred težko nalogo oblikovanja deželne vlade. Krščanski demokrati (CDU), ki so izgubili glasove in pristali na četrtem mestu za levo populističnim gibanjem Zveza Sahre Wagenknecht (BSW), se ne počutijo več upravičene do povabila v deželno vlado. Pred petimi leti, ko je bil CDU še tretji, so ga skupaj z zelenimi sprejeli. SPD seveda spoštuje požarni zid do AfD, zato upa, da vlado oblikuje z BSW. Toda že pri vojni v Ukrajini sta stranki na nasprotnih bregovih. BSW tudi vehementno zavrača namestitev raket srednjega dosega na nemških tleh, nasprotja so še pri zdravstvu, izobraževanju itd. Naslednja možnost bi bila, da CDU morda le popusti. Toda to bi bil korak z dežja pod kap, kajti tedaj bi dežela imela zgolj manjšinsko vlado, ob vsakem glasovanju spet prepuščeno na milost in nemilost BSW.
Omenjanje migrantov pri AfD je zgolj olje na ogenj
A to še ni vse. Lokalna šefica AfD Alice Weidel je nasula sol na rane zvezni SPD, ki ji ugled naglo pada spričo vse hujših nemških težav z gospodarstvom in zgrešenim zelenim prehodom. Omenila je namreč predčasne zvezne volitve - redne bodo šele prihodnje leto -, saj se dve koalicijski partnerici vlade v Berlinu sploh nista več uvrstili v deželni parlament. Še huje. Zvezni šef AfD Tino Chrupalla je izrekel bolečo resnico, da so AfD na septembrskih deželnih volitvah pretežno volili mladi: "Letos so nas stare stranke morda še obdržale od vzvodov oblasti, toda na dolgi rok to ne bo več funkcioniralo."
Zanimivo je, da AfD, eklatantno protimigracijska stranka, uspeva na vzhodu, kjer je migrantov le za vzorec. Kot nam je pojasnil nemški evroposlanec iz SPD Udo Bullmann minuli teden v Strasbourgu, je "omenjanje migrantov pri AfD zgolj olje na ogenj. Ogenj pa se je vnel zavoljo brezperspektivnosti na vzhodu, ko na podeželju najprej ukinejo bankomat, nato pošto in še javni prevoz, mladi se izselijo v večja mesta ali na zahod, v vrtce, v šole pa ni več otrok. Tisti, ki ostanejo, se čutijo zapostavljene, izigrane in nespoštovane. Če upoštevate še gospodarske težave, dobite razlago, zakaj etablirane stranke tam ne zmorejo braniti pozicij." Dobite pa tudi zgodbo, ki je domača marsikateremu slovenskemu obrobju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
