Letos največ podražitev plačila položnic, sledijo stroški vodenja računa, dvigi na bankomatih ... Koliko bank je dražilo?

Damijan Toplak Damijan Toplak
06.12.2021 06:00

Čeprav se v času zaostrene epidemije mnogi podjetniki soočajo z drastičnim upadom prometa, jim banke niso znižale provizij, zlasti ne pri pologu gotovine. Po drugi strani pretiranih podražitev ni bilo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

V letošnjem tričetrtletju je imel slovenski bančni sistem 336 milijonov evrov čistega dobička, a v Banki Slovenije opozarjajo, da gre dve tretjini tega dobička pripisati sproščanju slabitev in rezervacij.

Andrej Petelinšek

Slovenske banke so pod določenim pritiskom, saj se jim obrestni prihodki v času že več let ničelnih bančnih obresti vztrajno znižujejo, tam nekje po 50 milijonov evrov vsako leto. Ta primanjkljaj skušajo nadomestiti z drugimi prihodki, torej z odobravanjem več kreditov, pri čemer se v zadnjem obdobju krepi povpraševanje po stanovanjskih kreditih, medtem ko se gospodarstvo, spominjajoč se finančne krize v letih 2008 do 2014, zelo skromno zadolžuje za nove projekte. Čisti dobiček bank v Sloveniji je s 530 milijonov evrov v predkoronskem letu 2019 lani upadel na 450 milijonov evrov, v letošnjem tričetrtletju pa ga je bilo za 336 milijonov evrov, a v poročilu Banke Slovenije je zapisano, da gre dve tretjini tega dobička pripisati sproščanju slabitev in rezervacij ter da je realni dobiček bank bistveno nižji, saj mnoge od njih trenutno oblikujejo morda premalo slabitev in rezervacij za pokoronsko obdobje.

Takšne razmere in pa digitalna konkurenca globalnih digitalnih bank, kot so Revolut, N26 in še katere, silijo slovenske banke v zniževanje števila zaposlenih (vse več poslujejo digitalno, poslovalnice in bankomate pa zapirajo), saj so od leta 2008 do lani število zaposlenih z dobrih 12 tisoč znižale na 8718, tudi lani za 329 ljudi. Silijo jih tudi v bolj ali manj pregledno povečevanje prihodkov iz naslova določenih bančnih paketov, kjer pa povprečna stranka težko povsem ugotovi, kaj je zajeto v posamezen paket, da bi lahko ceno paketa preprosto primerjala s ceno pri konkurenčni banki. Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije pojasni, da pri njih spremljajo najpogosteje uporabljena bančna nadomestila za fizične osebe, kot so vodenje računa/paketa, uporaba spletne banke, plačilo univerzalnih plačilnih nalogov (UPN) pri okencu/elektronsko, trajni nalogi, direktne obremenitve, dvigi na bankomatu druge banke, kartica z odloženim plačilom. "V zadnjem letu smo zabeležili 18 podražitev, kar je manj kot v preteklih letih, ko smo jih našteli okrog 30. Banke dražijo vse prej navedene storitve, letos pa je bilo največ podražitev plačila položnic pri bančnih okencih, sledijo stroški vodenja računa/paketa, direktne obremenitve in dvigi na bankomatih. Podražitve so od tri do 33 odstotkov, dražilo pa je šest bank od štirinajstih," razloži Meškova.

Gotovinski pologi ostajajo dragi

Nad visokimi stroški bank se pogosto pritožujejo tudi obrtniki in podjetniki. Sploh tisti, ki imajo veliko opravka z gotovino, torej bankovci in kovanci (recimo gostinci), kar banke v zadnjih letih glede na zneske tovrstnih pologov odstotkovno precej drago zaračunavajo. To je posebej opazno v obdobju epidemije, ko je promet v storitvenih dejavnostih več deset odstotkov nižji kot običajno, stroški bank pa se temu primerno niso znižali. Denis Škrtić, lastnik podjetja Dobro pro, ki od marca letos upravlja znano gostišče Bor v Rogozi, je povedal, da njihovi banki (DBS) plačujejo 14 evrov mesečno, kar zajema vse bančne storitve, in da bančnih podražitev v zadnjem obdobju niso občutili. Je pa res, da pri njih ni toliko gotovinskih pologov, saj stranke malice in kosila, tudi svojih zaposlenih, plačujejo z virmani in plačilnimi karticami. Smiljan Škarica iz Frizerstva Škarica (podjetje Medula), ki je tudi predsednik sekcije frizerjev pri OZS, pa je dejal, da od strank približno polovico plačil še prejmejo v gotovini, ostalo so plačilne kartice. Pri njihovi banki, Delavski hranilnici, večjih podražitev v zadnjem obdobju ni bilo, če pa so nastale spremembe, so jih o tem obvestili po elektronski poti, saj uporabljajo digitalno bančništvo. Verjame pa, da mnogi natančno preverijo tudi bančne stroške, saj jim v zadnjem obdobju zaostrene epidemije prihodki v frizerski dejavnosti upadajo po 30 in več odstotkov in pač vsak strošek šteje.

Andrej Petelinšek

Kaj pa o podražitvi bančnih storitev pravijo na Novi KBM in NLB, ki pokrivata približno polovico slovenskega bančnega trga? Nova KBM v zadnjem letu, razen uvedbe ležarin, ni spreminjala cen nadomestil za posamezne storitve, zatrjujejo. "Med strankami, tako posamezniki kot pravnimi osebami, zaznavamo potrebe po paketnih storitvah, čemur smo se prilagodili in najpogostejše bančne storitve, ki jih potrebujejo, ponujamo znotraj paketov. Poslovni paket tudi vključuje vse najpomembnejše bančne storitve, uporabo poslovne spletne, elektronske in mobilne banke. Avtomatsko jim odobrimo limit do 1000 evrov, če pa podjetnik oziroma podjetje pri svojem poslovanju omogoča plačevanje s karticami, je všteta trimesečna najemnina novega POS-terminala, pa tudi prva izdaja in uporaba debetne kartice Visa ter enoletna članarina za kartico z odloženim plačilom Visa tako za imetnika računa kot pooblaščeno osebo. Pregled nad stroški stranke ohranjajo z brezplačnim SMS-obveščanjem o transakcijah na izbrani debetni kartici in kartici z odloženim plačilom," odgovarjajo v Novi KBM.

Vzpodbujajo uporabo kartic in mobilnih denarnic

Tudi večina strank NLB se odloča za paketno ponudbo. "Spodbujamo uporabo sodobnih, digitalnih kanalov, saj so vedno pri roki in enostavni za uporabo - to sta elektronska in mobilna banka. Uporaba teh omogoča tudi ugodnejše nadomestilo v primerjavi s klasičnimi tržnimi potmi. V ta namen smo letos ukinili nadomestila za fizične osebe za pristopnino in uporabnino spletne in mobilne banke, pri čemer so nadomestila za izvajanje plačilnih transakcij ostala nespremenjena. Izenačili smo plačilo položnic na bankomatu s plačilom prek spletne in mobilne banke (0,40 evra), da bi tak način plačila približali vsem, ki še ne uporabljajo digitalnih kanalov. Hkrati želimo razbremeniti poslovalnice teh enostavnih bančnih opravil, da se lahko bančni strokovnjaki usmerijo v svetovanje pri zahtevnejših poslih, kot je stanovanjski kredit ali plemenitenje sredstev v vzajemnih skladih. Tudi pravnim osebam, ki uporabljajo paketno ponudbo, se je poslovanje pocenilo, saj smo vključili večje število transakcij in poleg domačih čezmejna plačila. Tako za fizične kot pravne osebe ne načrtujemo bistvenih cenovnih sprememb in tudi na kartičnem področju ne predvidevamo podražitev. Trend je, v času epidemije še bolj, da stranke namesto z gotovino, ki gre skozi mnogo rok, raje več poslujejo s karticami in mobilno denarnico, k čemur jih aktivno spodbujamo," dodajajo v NLB.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta