Vsebino omogoča Carinthia Regionmarketing
Da to ne bo delovalo, se je leta 1948, ko so odprli prvo hidroelektrarno na Dravi, v Lavamündu, z njo pa tudi prvi tako imenovani prehod ali prelaz za ribe, zdelo elektrarnarjem iz avstrijske Koroške. Kajti že tedaj je bilo znano, da se gorvodno ne selijo le lososi na Aljaski, temveč tudi somi, jegulje, postrvi in druge ribe v koroških rekah. A pot ni bila tako enostavna, je pa doseženi cilj vreden truda. Upravljavec elektrarn Verbund je v zadnjih 20 letih skupaj zgradil deset ribjih lestev na Dravi in eno na Möllu.
Rešitev, ki so jo izumili pred osmimi desetletji, so tedaj sicer napolnili z vodo, a ribe te konfiguracije pomoči, ki jim je zagotavljala plovnost tudi proti toku, in to mimo elektrarn, niso sprejele. Predvsem Sabine Käfer, gradbena inženirka, ki je v Verbundu že 35 let, že dve desetletji pa tudi vodilna strokovnjakinja za izgradnjo nizkotlačnih sistemov, gre zasluga, da so v Avstriji kasneje razvili rešitve, ki delujejo. Čeprav je sama pogosto slišala stavek, da se to ne da, se s svojo ekipo nikdar ni predala - in zdaj praznujejo odprtje še zadnjega prelaza za ribe na reki Dravi. Gre za projekt, ki priteguje tudi pozornost mednarodne stroke, z njim pa se radi pohvalijo tudi v pisarni regionalnega marketinga Carinthia Regionmarketing.
Veliko denarja, nič elektrike
“Pri nas se s tem na začetku nihče ni želel prav veliko ukvarjati. Saj veste, to veliko stane, ne ‘prinese’ pa nič elektrike, kar je sicer naša osnovna dejavnost. In če ni koristi, pomeni to veliko kritikov znotraj podjetja,” je odkrita sogovornica, ki je, kot pravi, znotraj kariere pri Verbundu izbrala ekološko pot in kmalu spoznala, kakšno veselje ta prinaša. Ne nazadnje se je tudi Verbund želel identificirati kot podjetje, posvečeno trajnosti.
Z odprtjem prelaza za ribe ob elektrarni Feistritz-Ludmannsdorf je celotna Drava na Koroškem prvič po skoraj 80 letih ekološko skladen ribji habitat. Drava je znova povsem odprta za premike rib - in to je ekološki mejnik, so upravičeno prepričani v podjetju. Pozornost mednarodne javnosti projekt priteguje tudi zaradi svoje naprednosti, saj je v prelaze za ribe vgrajen tudi video nadzor, kjer strokovnjaki Verbunda v sodelovanju z akademsko stroko, z dunajsko Univerzo za naravne vire in znanosti tudi preko videa nadzorujejo ribe.
Več kot štiri milijone video posnetkov je “hrana” za umetno inteligenco
Z vzpostavitvijo video-monitoringa – za začetek v kristalno čisti vodi – so posneli prav vsako ribo in že leta 2011 s pomočjo umetne inteligence začeli preučevati strukturo, gibanje in številčnost rib.
“To smo počeli v času, ko še nihče ni govoril o umetni inteligenci,” razlaga Sabine Käfer in dodaja, da je video-monitoring ekipi prinesel številna spoznanja: "Ugotovili smo, da ribe redko plavajo same, najpogosteje plavajo v jatah, kar je zaradi prekrivanja pomenilo izziv za prepoznavanje. In ugotovili smo, da so bili rezultati glede številčnosti desetkrat boljši od pričakovanih.”
Več kot štiri milijone video posnetkov imajo zdaj na voljo pobudniki projekta - in s temi posnetki “hranijo” umetno inteligenco, da zna ta zdaj samostojno prepoznavati ribe in zbira podatke. In ker je profesor Helmut Mader z Univerze za naravne vire in znanosti o življenju projekt ponesel v svet, zdaj takšno rešitev uporabljajo na Novi Zelandiji, v Avstriji in v številnih drugih državah sveta.
Še do leta 2017 so vzporedno izvajali monitoring ribjih pasti, a se je izkazalo, da je bil video dokaz veliko bolj točen, natančen. Kajti “pasti” za monitoring so za ribe predstavljale ovire, tam so se obračale, to je bila tudi priložnost za večje roparice, da so jedle manjše ribe, predvsem pa so na videu zaznali 100 odstotkov več rib kot s pastmi. Zato poslej le še video-monitoring.
Verbund je v projekt skupaj vložil približno 26 milijonov evrov, ribji prelaz ob elektrarni Feistritz-Ludmannsdorf pa je visok 22 metrov in ima 160 povezanih posameznih bazenov, vključno z raziskovalno postajo.
