(INTERVJU) Na obisku pri Damjanu Boharju: Pričakoval sem vsaj selektorjevo pojasnilo

Damjan Bohar je član belo-modrih iz Osijeka od septembra 2020. Na 43 tekmah je zabil devet golov in zabeležil pet podaj. Z dobrimi predstavami v slavonskem klubu si je prislužil vpoklic selektorja Matjaža Keka v reprezentanco. V prvem delu kvalifikacij je bil 30-letnik iz Mačkovcev standardni član prve enajsterice, v zadnjih dveh ciklusih pa ga selektor ni več klical. Srečali smo se dan pred sobotno tekmo z Dinamom na Osijekovem stadionu Gradski vrt, ki ga bo čez eno leto nadomestil stadion ob Dravi. Bohar, četudi je z ekipo odpotoval v hrvaško prestolnico, ni bil v kadru za tekmo, ki se je končala z remijem.

Dobro leto ste član Osijeka. Minulo sezono ste končali na drugem mestu z osmimi točkami zaostanka za Dinamom. Lahko letos presenetite?

"Liga je presenetljivo močna. Za naslov so konkurenčni Dinamo, Osijek, Rijeka in Hajduk. Tu je še Gorica. Praktično vsak klub ti lahko vzame točke. Prvih nekaj tekem sem bil malce šokiran, ko pa sem bolje spoznal ligo, je bilo veliko lažje. Lani smo si naslov res želeli, a osem točk za Dinamom je bilo preveč. Letos je osvojitev naslova bolj realna. To bi klub dvignilo na višji nivo."

Trenutno ste na prvem mestu s tremi točkami več od zagrebškega kluba. Koliko vam manjka do njihovega nivoja?

"Realno je Dinamo zadnjih 10, 15 let brez prave konkurence v hrvaški ligi in je razred zase. Imam pa vseeno občutek, da bi v tej sezoni z Osijekom lahko bili do konca v igri za naslov in bi lahko odločila kakšna niansa. Dinama pa vsekakor nikoli ne gre odpisati. Vse ekipe so se okrepile in tekem, ko si prepričan, da boš zmagal, več ni. Skušali bomo pritiskati na Dinamo in bomo videli, kako se bodo spopadli s tem. V tej sezoni se lahko zgodi kaj lepega."

Tu sta še močan Hajduk in vedno nepredvidljiva Rijeka.

"Vsekakor. Rijeka mi je res ena taka neznanka. So zelo dobra ekipa in z njimi je težko igrati, sploh na Rujevici, kjer igrajo na krilih navijačev. So ekipa, s katero mi, iskreno povedano, ne ustreza igrati."

V čem je poglavitna razlika med slovensko in hrvaško ligo?

"V prvi vrsti je hrvaška liga finančno močnejša. Če je denar, so tudi boljši igralci. To se vidi tudi na prijateljskih tekmah med slovenskimi in hrvaškimi klubi, čeprav te tekme niso merilo. Neprimerljive so tudi vsote prestopov v tujino. Če v Sloveniji nekoga prodaš za milijon evrov, je to veliko, na Hrvaškem pa pod 10 milijonov težko koga prodajo. Je pa v Sloveniji boljša športna infrastruktura. Imamo moderne stadione, medtem ko so na Hrvaškem razen nekaj izjem starejši. Upam, da bo novi Osijekov končan do začetka naslednje sezone."

V Osijek ste prišli iz Poljske. Vas je prepričal trenerjev klic ali visoka finančna pogodba?

"V prvi vrsti me je prepričal klic trenerja Nenada Bijelice. Finance niso odigrale ključne vloge. Bil sem trenerjeva želja, in ko so mi predstavili, kako je zamišljen cel projekt v petih letih - nov stadion, osvojitev naslova prvaka, pokalna lovorika in uvrstitev v Evropo -, me je pritegnilo. Na Poljskem sem bil v klubu, ki ni imel realnih možnosti za uvrstitev v evropske pokale. Pogrešal sem lovorike in Evropo, hitro sem se odločil za Osijek."

Poleg vas je v poljsko ekstraklaso odšlo igrat še kar nekaj Slovencev. Liga je sicer na višjem nivoju, a Slovencem, kot kaže, ustreza?

"Res je. Liga je na višjem nivoju kot slovenska, a vseeno ne na tolikšnem, da se Slovenci tam ne bi znašli. Nasploh je poljska liga za igranje fantastična. Dobri igralci, dobri stadioni, odlično urejeni trening centri, tudi zelo dobro medijsko pokrita je. Zelo se zgledujejo po Nemčiji. V ligi je tudi nekaj izjemnih posameznikov. So pa, kot sem opazil, preveč skopuški. Imajo denar, a ga nočejo zapravljati za velika imena. Bi pa s tem ligo dvignili na še višji nivo."

Vaš matični klub Mura igra v konferenčni ligi. Spremljate tekme?

"Spremljam vsako tekmo. Nesrečo imajo, ker so naleteli na tri zelo močne ekipe, a se dobro držijo. Za nobeno tekmo ne moremo reči, da so spustili glave in dobili po kanti, kot rečemo v Prekmurju. Je pa res, da zaradi tega trpi prvenstvo. Podobno je bilo v Mariboru, ko smo v Evropi dobro igrali, v prvenstvu pa izgubili proti zadnjemu na lestvici. Preskok ni enostaven. Ko prideš iz arene Schalke igrat z Radomljami, je neka razlika, pa s tem ne mislim nič slabega o Radomljah. Menim, da bo Mura, ko preživi Evropo, vseeno visoko na prvenstveni lestvici. Nič še ni izgubljenega. Vemo, kako Ante dela. Zagotovo ne bo dopustil, da bi se vse skupaj porušilo."

Ko sva ravno pri Šimundži ... Je on ključna oseba za Murine uspehe?

"Vsekakor. Ne smemo pa pozabiti predsednika in vseh drugih, ki so zagotovili finance. Mura je vedno imela finančne težave, zdaj je to, kolikor vem, urejeno. Ante se je dosti naučil že z Mariborom in je Murin vlak peljal do naslova prvaka in konferenčne lige. Po mojem mnenju je klub trenutno prvi v državi, kar se tiče organiziranosti."

O naslovu prvaka je odločala tekma med Mariborom in Muro, vašima nekdanjima kluboma. Za koga ste stiskali pesti?

"Ravno sem se peljal domov iz Osijeka in sem tekmo spremljal v avtu. Fajn mi je bilo, da je Mura prvak, ker si je to zaslužila že prej. Ni enostavno kar tako priti iz druge lige in že naslednjo sezono osvojiti pokal. To so velike stvari. Imeli so priložnost in so jo izkoristili. Že pred samo tekmo je bila Mura psihično dosti močnejša kot Maribor. V mojih mariborskih časih je bilo nemogoče, da bi bil kdo psihično močnejši od nas, a so se časi spremenili. Dan pred tekmo sem govoril z Ninom Koutrom in mu rekel, da sem 80-odstotno prepričan, da bo Mura zmagala. Vem, kakšen pritisk je v Mariboru, če niso prvaki. Mura je to izkoristila. Ante je vse to vedel in temu primerno sestavil ekipo. Premagati Maribor s 3:1 v Ljudskem vrtu je fantastičen dosežek."

Maribor, v katerem ste preživeli pet let, je daleč od stare forme. Zgodile so se mnoge kadrovske spremembe. Športni direktor Šuler je vaš nekdanji soigralec. Kako gledate na novo ero?

"Težko je primerjati to ekipo s tisto, v kateri sem bil sam. Težko je gledati, kako se mučijo. Mi se takrat nismo skoraj nikoli, ker je bilo vse urejeno. Tudi rezultatsko. Naveze Zahovič-Milanič ni že leto in pol. Čeprav sta bila velikokrat popljuvana, sta imela neko kemijo. Nihče jima ne more ničesar očitati, rezultati govorijo vse. Verjetno je nastala zasičenost in je ekipa začela padati. Vedel sem, da bo težko brez Zlatka. Ko si enkrat vajen takega človeka, je težko najti zamenjavo. Marko Šuler nima toliko kilometrine kot Zlatko, se je pa zagotovo veliko naučil. Če pogledamo zadnjih nekaj tekem, se ekipa dviguje."

Pred kratkim se je upokojil Mitja Viler, letošnja sezona naj bi bila zadnja za Marcosa Tavaresa.

"Z Mitjo sva zelo dobro sodelovala. Na igrišču sva igrala na isti strani, tudi v slačilnici sva se dobro razumela in bila prijatelja zunaj nje. Vedno sva se znala pošaliti na svoj račun. Presenetila me je novica, da končuje kariero. Mislil sem, da bo še igral. Vem, kaj so njegove fizične sposobnosti. Zmeraj je bil stoodstotno pripravljen. Mislim, da takšne leve noge in manevra, kot ju je imel on, trenutno nima noben v ligi. Marcos je ena sama pozitiva. Ko sem prišel na prvi trening v Mariboru, je bil v taki pripravljenosti, da bi lahko imel dva na hrbtu in tekel za žogo. Surova moč. V slačilnico je zmeraj vnašal veliko pozitivne energije. Že njegova kemija in odnos z navijači sta nam pomenilo ogromno. Veliko ljudi je hodilo na tekme zgolj zaradi njega in od tega smo imeli korist vsi. Težko ga je opisati, njegova statistika pove vse. Kjerkoli se je pojavil, je bilo večinoma 'Tava, Tava' in ne 'Maribor, Maribor'."

Zadeli ste v obeh zadnjih mariborskih ligah prvakov. Kateri zadetek vam je ljubši, bomba iz Gelsekirchna ali tisti proti Spartaku?

"Verjetno tisti proti Spartaku, ker smo igrali doma. Čeprav mi je lepši tisti iz 2014, v tretjem predkrogu proti Maccabiju, ki sem ga v 94. minuti v Ljudskem vrtu zabil z glavo. Pa tudi tisti proti Celticu doma. Lepi spomini."

"Zagotovo mi ni prijetno. Zaradi reprezentance sem izpustil tudi nekaj tekem v klubu. Očitno je selektor menil, da v tem trenutku reprezentanci ne morem pomagati. Pričakoval sem, da me bo vsaj poklical in mi pojasnil, da me trenutno v ekipi ne vidi. To bi sprejel čisto normalno, kot sem zdaj sprejel, da me ni zraven. Logično je, da vpokliče tiste, ki redno igrajo v klubih. Če ne igraš v klubu, tudi v reprezentanci ne moreš. Zmotila me je le komunikacija. Tistih nekaj tekem, ki sem jih odigral, je bilo na solidnem nivoju, in mislim, da bi si zaslužil vsaj selektorjevo pojasnilo, da me trenutno ne vidi v ekipi. Ne gojim pa nobene osebne zamere. Če me bo še kdaj poklical, bom zmeraj na voljo."

Je ta generacija sposobna kakšnega večjega uspeha?

"Da. V teh kvalifikacijah smo premagali sami sebe. V prvih treh tekmah smo premagali Hrvaško, izgubili v Rusiji in nato še na Cipru. Slednje me najbolj boli. Po tekmi s Hrvaško smo bili psihično na dnu, čez tri dni je proti Rusiji igrala praktično ista ekipa, proti Cipru tudi. V šestih tekmah smo odigrali tri tekme na visokem nivoju in bili zgarani. Tekme na Cipru ne morem preboleti - sploh, ko zgubiš in se še štiri ure z letalom pelješ domov. Pustimo tekmo na Poljudu, tisto je nekaj druga. Ko na igrišču vidiš kvaliteto Hrvatov, je to neki drugi svet. Modriću prideš zraven, potem pa naredi korak v levo in te pusti za sabo."

Veliko se govori o nadaljnji usodi selektorja Keka. Kot možna menjava se omenja tudi Robert Prosinečki.

"Igralcu je to težko napovedati. Kolikor vem, je pisalo, da se je NZS s Kekom dogovorila o podaljšanju pogodbe. Po drugi strani s Prosinečkim še nisem imel priložnosti sodelovati, njegovo ime in kariera pa povesta vse."

Osijek je zaradi sponzorjev finančno močnejši kot vaši prejšnji klubi. Krožile so govorice o višini vaše plače. Morda v kaj investirate ali hranite za prihodnost?

"Najbolj me moti, da se vedno kar na pamet piše o plačah. To so ugibanja. Pri skoraj vsakem prestopu se piše, da je nogometaš šel zaradi denarja. To ni vedno res. O plačah se vedno veliko špekulira, pravih podatkov pa nima nihče. V Osijeku sem zaradi celega projekta. Veliko igralcev bi sprejelo to ponudbo."

Kaj bi izpostavili kot vrhunec svoje kariere? Sta to gola v ligi prvakov, tujina ali reprezentanca?

"Ničesar ne bi posebej izpostavil. Ponosen sem na vse, kar sem naredil. Zagotovo bi lahko bilo boljše. Računam na še pet ali šest let kariere na profesionalnem nivoju in lahko se še zgodijo lepe stvari. Mogoče že v tej sezoni, če bi osvojili naslov z Osijekom."

Če bi se v prihodnje vrnili v domače okolje, bi raje oblekli vijolični ali črno-beli dres?

"Za zdaj ne razmišljam o vrnitvi. Če bom imel možnost zaključiti kariero v tujini, jo bom tam zaključil. To je osebna želja. Koliko je to realno, bomo videli. Ne bi bilo pošteno, če bi že zdaj rekel, da se bom vrnil v Maribor ali Muro. Odvisno tudi, kdo bi me želel v svojih vrstah (smeh)."

V kateri tuji ligi bi se še želeli preizkusiti?

"Preizkusil bi se v Angliji, ampak to ni realno (smeh). Sem že v zrelih letih in težko bi dobil kakšen klub v eni izmed petih najmočnejših lig. Nimam posebne želje. V Osijeku sem zelo zadovoljen in nič ne bi imel proti, če bi podaljšal pogodbo."

V čem je skrivnost številke 39, ki jo nosite v vseh klubih?

"V Muri sem imel devetko, ki pa v Mariboru nikomur ni bila dosegljiva. Vemo, zakaj (smeh). Devetici sem dodal trojko, ker mi je bilo všeč 39, in sem to številko obdržal v vseh klubih. Dvomim, da bi mi Tava takrat odstopil devetko (smeh)."