Prihodnjo sezono daljinsko ogrevanje na Ptuju le cenejše?

Trenutno povprečno gospodinjstvo na Ptuju, ki je vključeno v sistem daljinskega ogrevanja, za ogrevanje 65 kvadratnih metrov površin pri običajni porabi v večstanovanjskem bloku po izračunih Javnega podjetja Ptuj v povprečju plača 500 do 600 evrov na kurilno sezono. To je več, kot je povprečje v Sloveniji. A z rekonstrukcijo kotlovnice in širitvijo obstoječega omrežja naj bi se to vendarle spremenilo.

Kot pojasnjuje Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj, ki od leta 2012 izvaja dejavnost oskrbe s toplotno energijo v ptujski občini, je pripravljanje dokumentacije za projekt teklo od leta 2017. Precej dolgo so čakali tudi na razpis za državna nepovratna sredstva. Investicijo ocenjujejo na 3,8 milijona evrov brez DDV, od tega lahko s strani države in kohezijskih sredstev pridobijo približno 1,2 milijona nepovratnih sredstev. Odločbo ministrstva o sofinanciranju pričakujejo še v tem letu, nato si želijo čim prej začeti z deli, pravi Hodnik: "Odvisno od tega, kakšna bo zima. Morda bi lahko z novim kotlom ulovili že naslednjo kurilno sezono."

Dotrajanost in zakonodaja

Javno podjetje v posodobitev in nadgradnjo sili dotrajanost obstoječe tehnološke opreme, ki s svojo starostjo predstavlja vedno večje tveganje za morebitne okvare oziroma nezanesljivost obratovanja. Obstoječi kotli so namreč iz začetka 80. let in jih v tem času ni nihče bistveno posodabljal. Drugi vzrok za posodobitev so nacionalna in evropska zakonodaja ter direktive, ki stremijo k uporabi obnovljivih virov energije in s tem k zmanjšanju uporabe fosilnih goriv ter posledično izpustov toplogrednih plinov v ozračje.

"Razloga za posodobitev sistema daljinskega ogrevanja sta tudi širitev omrežja in želja na omrežje priključiti čim več uporabnikov. S tem bi potencialno zmanjšali število individualnih kurišč in povečali kakovost bivanja v mestu, hkrati pa bi povečali izkoriščenost daljinskega sistema, kar bi pomenilo še večjo konkurenčnost," še pravijo v podjetju. Kot najboljša rešitev sta se pokazali rekonstrukcija obstoječe kotlovnice na Volkmerjevi cesti in razširitev obstoječega omrežja. Projekt so poimenovali Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso (DOLB) Ptuj.

Dva nova kotla

V prvi fazi bodo izvedli rekonstrukcijo in dozidavo obstoječe kotlovnice. To pomeni, da bodo iz kotlovnice odstranili dva vročevodna plinska kotla in prvega nadomestili z novim kotlom na lesne sekance moči 3,0 MW, drugega pa z novim plinskim kotlom moči 6,75 MW. Da bi bil sistem še učinkovitejši, bodo ob kotlovnici dogradili zalogovnike vroče vode, ki predstavljajo še dodatno moč ob največjih odjemih toplote iz omrežja. Ob kotlovnici bodo dozidali tudi depo za lesne sekance in prostor za filtracijo dimnih plinov.

"Novi sodobni sistemi kurjenja z lesno biomaso, ki so pravilno in skrbno načrtovani, so okolju prijazni, izpusti škodljivih snovi v zrak so minimalni. Pri našem sistemu gre za stopenjsko čiščenje dimnih plinov, ki zagotavlja minimalne izpuste v ozračje po najstrožjih normativih in v skladu z nacionalnimi regulativami. Največji onesnaževalci v urbanih naseljih so neprimerna individualna kurišča in promet, zato je priklop na daljinsko ogrevanje še toliko bolj pomemben in priporočljiv," načrtovane spremembe pojasnjujejo v javnem podjetju.

V drugi fazi pa načrtujejo razširitev toplovodnega omrežja, in sicer na eni strani od Volkmerjeve ceste do kompleksa bivše vojašnice na Vičavi. Drugi odsek naj bi speljali v Raičevo ulico in tretjega proti Prešernovi ulici. Na novozgrajeno omrežje naj bi tako priključili dvanajst objektov. S tem bi dodatno obremenili omrežje in povečali njegovo učinkovitost. Po besedah Hodnika naj bi tako omrežje razširili za do 30 odstotkov: "Za odjemalce že sama investicija pomeni pocenitev oskrbe s toplotno energijo. Cena pa seveda pada tudi z dodatnimi priklopi. Naši izračuni po končanem projektu kažejo na okoli 20-odstotni padec cen, čeprav je to nekoliko odvisno tudi od dogajanja na trgu. To pomeni, da bi lahko po investiciji zagotovili kolikor toliko ugodno ceno daljinskega ogrevanja."

Končno znižanje cene, še dodaja Hodnik, pa je v veliki meri odvisno od tega, koliko jim bo v prihodnje uspelo še razširiti omrežje. V načrtu imajo še širitev po Osojnikovi cesti do stavb Slovenskih železnic, do večstanovanjskih stavb v Rabelčji vasi, ki so trenutno še v izgradnji, v industrijsko cono (Rogozniška cesta) pa tudi v Gregorčičev drevored in Kvedrovo ulico. Pri načrtovanju kapacitete prenovljene kotlovnice so, zagotavlja Hodnik, upoštevali vse širitve, ki so predvidene z občinskim prostorskim planom.