Damijan Toplak
Ena od posebnosti je denimo, da z bučnicami pražijo še čebulo, ki jo prav tako Anka pridela sama. Ta mora obvezno biti sorte ptujski lük, izpostavi. Bučno olje s praženo čebulo ima svojstven vonj in okus ter je med njihovimi strankami tudi zelo iskano, doda Anka. "Razmišljala sva tudi o tem, da bi razširili svojo dejavnost na kmetiji, o postavitvi glamping hišk ali prostora za avtodome, a še čakava, če se nama bosta pri tej dejavnosti pridružila sin Matej ali hčerka Lidija z družinama," še povesta zakonca na svoji kmetiji, ki je tudi nekoliko odmaknjena od drugih hiš in bi torej bil potencialnim gostom pri njih zagotovljen mir.
Nekoč so imeli tudi mlin
Kot zanimivost Anka izpostavi, da bučno olje med drugim vsebuje vitamin D, selen in cink, za katere pravijo, da pomagajo pri odpornosti in torej tudi pri koronavirusni bolezni. V manjših količinah pridelujejo tudi vedno bolj iskano konopljino olje ter sončnična olja, ponudbi bi Anka rada v prihodnje dodala še laneno olje. A glavni poudarek njihovega kmetovanja je vendarle na bučnem olju, ki ga letno pridelajo od 300 do 400 litrov, kar prodajo oziroma porabijo sproti, bučna semena pa pražijo pri znani oljarni Belšak v Terbegovcih v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Kupci njihovih izdelkov so iz vse Slovenije, tudi iz sosednje Avstrije. So pa bučna olja prodali tudi že Slovencem, ki živijo v Avstraliji, ZDA in v Kanadi, se spomnita sogovornika. Skupno obdelujejo okrog 15 hektarjev zemlje, česar za zdaj ne nameravajo povečevati, čeprav imajo dovolj strojne opreme, tudi svoj kombajn, velik plug, sušilnico in hladilnico. Ob bučah, konoplji in sončnicah pridelujejo še koruzo in ječmen, kar jim odkupi lokalna kmetijska zadruga.
Tradicija kmetovanja Palovih se je sicer tukaj začela z Marjanovo babico Terezijo, ki je imela nekdaj celo vodni mlin, a ko so zgradili bližnjo hidroelektrarno v Zlatoličju, je potok presahnil in s tem mlevska dejavnost na kmetiji. So pa še zmeraj imeli nekaj hektarjev zemlje, rejne živali in lesno žago. Večkrat so kmetijo Pal prizadejale različne naravne nesreče, največkrat poplave. Odneslo jim je tudi del hiše in leta 1965 se je Marjanov oče Ivan odločil postaviti novo hišo, v kateri zakonca Pal živita še zdaj. Tudi velike poplave v letu 2012 jim niso prizanesle. Do takrat so redili okrog sto prašičev, a ker jim je v poplavah veliko živine poginilo, so se odločili, da se ne bodo več ukvarjali z živinorejo.
S traktorjem v Piran in v Portorož
V prostem času Marjan kot pravkar upokojeni mehanik pri Štajerskem avtodomu rad skrbi za svojo zbirko traktorjev starodobnikov in se udeležuje raznih srečanj kot član društva Ljubitelji starodobnikov Zlatoličje. Vsako leto se majhna skupina s starodobniki odpravi na daljšo pot - najdaljša je bila do kraja Steyr (po tem kraju je dobila ime znana znamka traktorjev) pri Linzu. V obe smeri so naredili 760 kilometrov, bili pa so tudi že v Portorožu in Piranu, kjer so poželi nemalo navdušenja. Letos jih je pot vodila le v Prekmurje in še nekaj kilometrov naprej na Madžarsko. "Potovanje s traktorjem je posebno doživetje in z njim vidiš več, ker sediš višje, voziš se počasneje, s hitrostjo okrog 25 kilometrov na uro, in po lokalnih cestah," Marjan opiše izkušnjo. Več kot deset let se že ukvarja s tem in v tem času mu je uspelo prenoviti kakšnih deset starodobnikov, še 16 jih na prenovo čaka. A to niso le traktorji za gledati, temveč se z njimi tudi dela na njivah, še poudari Marjan.
Aktivna v občini
Zakonca Pal veliko sodelujeta tudi na občinskih prireditvah v občini Starše. Zelo dobro sodelujeta tudi pri razvijanju turistične destinacije Ravno polje in s predstavnico Sonjo Breznik. Starška občina tudi od njih - kakor od drugih lokalnih ponudnikov - odkupuje izdelke za razne priložnosti ali jih potem daje za občinska darila, povesta Palova. Njihova olja odkupujeta tudi KZ Starše in KZ Ruše, Anka, po rodu iz Slovenje vasi v občini Hajdina, ki je pred upokojitvijo delala kot prodajalka v Mercatorju, pa prodaja izdelke tudi na starški tržnici, ki jo pripravijo ob različnih večjih prireditvah. Sicer pa prodajajo na svoji kmetiji, kjer Anka pripravlja tudi konopljino mazilo, Marjan pa se rad pohvali s paljotko, pijačo, katere ime je izpeljano iz priimka družine Pal, gre pa za konopljino žganje, ki še ni na prodaj. Pred časom so preigravali idejo, da bi pridelovali konopljino pivo, a ideja še ni dozorela v izdelek. Idej jima skratka ne zmanjka, pri tem pa že ugotavljata, da je izdelke skorajda težje prodati, kakor jih pridelati.
