V Miklavžu na Dravskem polju zgodovina iz rimskih časov

Bruno F. Fras
11.04.2020 04:59

Ponašajo se pomembno zgodovinsko najdbo, ki pa je širše bolj malo znana. Gre za gomilno grobišče iz rimske dobe, ki je najvzhodnejše od šestih na ravnici južnega obrežja Drave, nekoliko manj številnejše od večine drugih (Ruše imajo 30 gomil, Bezena z Bistrico ob Dravi 34, Limbuš in Pekre po štirinajst, Dogoše pet), a po dosedanjih najdbah iz grobov prav gotovo najpomembnejše. Graški profesor Franz Ferk je na začetku 20. stoletja tukaj zabeležil še šestnajst gomil, do danes so se v kraju ohranile tri v zavetju gozda, kjer niso bile izpostavljene izravnalnim posegom.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Rimska gomila je ob glavni cesti na koncu Miklavža v smeri Ptuja.
Bruno F. Fras

Ob gomilah so postavili informativne panoje, katerih avtor je arheolog Ivan Tušek ob pomoči zgodovinarja Aleša Ariha. Za javnost jih v občini odprejo ob občinskem prazniku, ki je v aprilu. Za vodenja in oglede pa se je mogoče dogovoriti v Turističnem društvu Miklavž na Dravskem polju.
V dostopni in urejeni gomili so našli najdbe, izdelane iz gline, stekla, brona in železa. Na ogled so razstavljene v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. V grobnici so ob odprtju (leta 1961) odkrili veliko amforo, malo skledico iz galske fino prečiščene gline, kar sedemnajst steklenih predmetov, škatlico za ličenje iz tanke bronaste pločevine, pasno spono, kos bronaste fibule (sponke) in bronast novec. V miklavški gomili je bila grobnica postavljena kar na površini. Njena izjemnost je predvsem v tem, da je niso sezidali iz kamenja z malto, temveč so jo sestavili iz kamnitih plošč. To je bilo skoraj bolj zapleteno kot preprosta zidarska gradnja, saj je bilo treba primerne ogromne kamnite plošče najprej nekje najti in jih potem prepeljati na mesto pokopa. Pri nasutju gomile je pri takšni velikosti (širini 16 metrov in višini tri metre) šlo za enormne količine zemlje, zato je bila najverjetneje najeta tuja delovna sila.

Vhod v gomilo
Bruno F. Fras
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta