Na ekološki kmetiji v Lancovi vasi staršema Slavku in Tatjani Murko pomaga vseh njunih sedem otrok. Ko sta pred dobrimi trinajstimi leti prevzela kmetijo Slavkovih prednikov, se je Tatjana odločila, da ostane doma, Slavko pa je nadaljeval poučevanje elektrotehnike kot profesor v ptujskem šolskem centru. Po dveh letih sta se preusmerila v kontrolirano ekološko pridelavo. Slavko Murko opiše: "Smo manjša kmetija na Dravskem polju in večino od nekaj čez pet hektarjev imamo na prvem vodovarstvenem pasu ob vodnem črpališču Lancova vas. Na začetku je bila torej preusmeritev v ekološko pridelavo pravzaprav nuja." Kot pripoveduje Tatjana Murko, se je po rojstvu tretjega otroka in prevzetju kmetije odločila, da opusti službo, in kmalu so se jima rodili še štirje otroci. "Vsi tudi še sedaj radi pomagajo na kmetiji, saj ekološka pridelava zahteva veliko dela, tudi ročnega."
Moka, kaša in zdrob
Murkovi pridelujejo predvsem žita, kot so pira, ječmen, rž in pšenica, ter ajdo in proso kot strniščna posevka, ob tem pa tudi buče za olje in semena ter zelenjavo. Redijo nekaj prašičev, imajo še kravo s teletom in kokoši ter zajce, včasih so imeli tudi koze. Ob hribovskem travniku imajo visokodebelni sadovnjak starejših jablan. Približno polovico svojih pridelkov prodajo, največ denimo ajdove kaše ter ajdove in prosene moke. Iz vseh omenjenih žit pridobijo moko, kašo in zdrob, zelenjavo prodajajo svežo in kisano, predvsem zelje in repo, jabolka pa predelajo v jabolčni sok in ga tudi stekleničijo ter v jabolčni kis.
Že več kot deset let imajo registrirano dopolnilno dejavnost. Slavko poskrbi za strojno obdelavo, Tatjana in otroci opravijo vse drugo. Vseskozi so imeli stalne kupce, pridružujejo pa se jim tudi novi.
Ponosna na družino
Najbolj sta ponosna na veliko družino, na tri hčerke in štiri sinove, in tudi na to, da sta že babica in dedek dvomesečnima dvojčkoma svoje prve hčerke Ane. Tako kot oče in prvorojenka sta se tudi Julija in Jakob odločila za pedagoški poklic, Simon in Martin sta študenta, Katarina je gimnazijka in desetletni Jurij osnovnošolec. Čeprav so najstarejši trije že zaposleni, radi pridejo pomagat, ko je na kmetiji več dela. Zakaj so se, poleg nuje zaradi omejitve ob vodnih virih, odločili za ekološko kmetijstvo? Slavko pravi, da ga je za to dejavnost precej navdušila strokovnjakinja dr. Martina Bavec.
"Na vodovarstvenih območjih je uporaba fitofarmacevtskih pripravkov in kemijskih gnojil prepovedna, uporabimo lahko le suhi hlevski gnoj, zato je hrana, ki jo pridelamo, varna za potrošnika."
Podjetni Jurij
Desetletni Jurij, najmlajši izmed sedmih otrok Murkovih, je zelo podjeten. Kar sam pridela posebno koruzo, primerno za pokovko, in jo tudi sam lično zapakira ter skrbi za njeno promocijo in prodajo. "Zanjo sem že navdušil svoje sošolke in sošolce. Ko sem s prodajo nekaj 'zaslužil', sem si kupil stroj za izdelavo pokovke in zdaj prodajam tudi pokovko. Moj vrstniki in tudi drugi jo lahko naročijo in pridejo po njo. Vidim, da jim je to zelo všeč. Rad jim svetujem tudi, kako si jo lahko pripravijo sami iz mojega pridelka," navihano pove.
Murkova spoznavata, da se potrošniki vse bolj zavedajo, da je ekološka pridelava hrane koristna in nujna. "Sami vidimo in verjamemo, da je uporaba tovrstnih živil zdrava, velik pomen pa je zaradi ekološke embalaže tudi v zmanjševanju plastike na trgu," pravi Tatjana.
Ocenjujeta, da prodajo približno polovico vsega, kar pridelajo. Prodajati so začeli leta 2010, sprva znancem in prijateljem, z letaki so iskali tudi nove kupce, njihovo izdelki so zdaj na prodaj tudi v Štacuni, prodajalni dijakov ptujske kmetijske šole. Oglašujejo se na spletni strani Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Kupujmo domače, a največ prodajo na Bolhi.
Uspešno čez vse kontrole
Vsi njihovi pridelki so pod stalno kontrolo, saj jih različni inšpektorji, poleg redne kontrole, obiščejo vsaj še dvakrat na leto. Obdavčeni so po pavšalu in za zdaj so odločeni, da bodo z dopolnilno dejavnostjo še vztrajali.
Slavko pravi, da so nekaj časa njihove pridelke sprejemali tudi po osnovnih šolah v Cirkovcah in Ljudskem vrtu ter manjše količine na Vidmu. Največ kupcev imajo iz bližnje okolice, kar nekaj tudi iz drugih koncev Slovenije. Izdelke prav tako pošiljajo po pošti, a najbolje se prodajajo na Bolhi, nam še zaupa Tatjana. Nekajkrat so sodelovali na tržnici lokalnih pridelkov v Slovenski Bistrici, kjer je treba biti prisoten kar nekaj časa, da zgradiš zaupanje kupcev. "A imamo veliko stalnih kupcev, s katerimi smo odnos zaupanja zgradili skozi desetletje," sklene Tatjana. Poleg ajdove kaše ter ajdove in pirine moke se dobro prodaja tudi bučno olje, pravi, prav tako jabolčni kis in sok. Tatjana svojim strankam prav rada zaupa kak recept za uporabo njihovih mok, kaš in drugih pridelkov.
Ustvarjali zaloge
Pa izkušnje iz epidemije, ko vsi razglašajo pomen bližine ponudbe pridelkov za potrošnike? Slavko pojasni: "Ko sta se začela prvi in drugi val, so naše stranke, tudi nove, hitro prišle in si nakupile zaloge, potem se je nakup nekoliko upočasnil." Tatjana in Slavko ocenjujeta, da bi bilo dobro, če bi se ekološke kmetije s svojo ponudbo povezale, saj bi lahko bile prodornejše. Dobro bi bilo, da bi potrošnike bolje ozavestili o pomenu ekološke pridelave. Za začetek bi jim bilo treba denimo razložiti, da so besede bio, eko in organsko pravzaprav sopomenke, in bi se ljudje, ki denimo iščejo oznako bio, nekoliko lažje znašli. Bistveno je zavedanje, da vsi ti proizvodi pomenijo biološko pridelavo, brez uporabe kemičnih sredstev. Kar posredno pomeni varovanje okolja, predvsem vodnih virov in zraka.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
