Že v nekaj letih voda ne bo več pitna, najhuje je v Dravski kotlini

Računsko sodišče, ki je preverilo učinkovitost dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode v Sloveniji, med najbolj kritičnimi izpostavilo podtalnico v Dravski kotlini.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Glavni krivec za onesnaženje vode na Dravskem polju je kmetijstvo. 
Janko Rath

V včeraj objavljenem poročilu z naslovom Učinkovitost dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode računsko sodišče med drugim ugotavlja, da so v vodi južnega dela vodnega telesa Dravske kotline pogoste prekoračitve najvišje dovoljene koncentracije nitratov v podzemni vodi. To vodo črpajo v črpališču Skorba in z njo oskrbujejo območje mestne občine Ptuj. "Tudi trend koncentracije nitratov je naraščajoč," piše v poročilu.
Računsko sodišče je v reviziji preverilo delovanje ministrstva za okolje in prostor pri ohranjanju virov pitne vode po vsej državi. Analize kažejo, da je kemijsko stanje 18 podzemnih vodnih teles v državi ocenjeno kot dobro, stanje treh pa kot slabo - za podzemna vodna telesa Savinjska kotlina, Dravska kotlina in Murska kotlina zaradi previsoke vsebnosti nitratov v vodi, v Dravski kotlini pa tudi zaradi prevelike vsebnosti pesticida atrazina.

Problematična Skorba, presežek nitratov in pesticidov

Računsko sodišče podrobneje pojasnjuje težave pri črpališču Skorba. "Zaradi slabe kakovosti podzemne vode v prvem vodonosniku, ki ni ustrezna za oskrbo prebivalcev s pitno vodo, je bilo v črpališču Skorba izvrtanih dodatnih pet globokih vodnjakov ali vrtin, ki zajemajo pitno vodo iz drugega vodonosnika. V globokih vodnjakih so bile koncentracije nitratov bistveno nižje, zato je bilo mogoče z mešanjem vode iz plitvih in globokih vodnjakov ustrezno znižati koncentracije nitratov v vodi, ki se nato uporablja za pitno vodo. V letih 1998-2016 se je koncentracija nitratov tudi v globokih vodnjakih hitro povečevala in se je v enem od njih že približala 40 mg/l, v letu 2017 pa je to vrednost že celo presegla. Če se bo tak trend nadaljeval, bo že v nekaj letih presegel najvišjo dovoljeno koncentracijo nitratov v pitni vodi (50 mg/l). To pomeni, da upravljavec vodovoda že v obdobju nekaj let ne bo mogel več zagotavljati neoporečne pitne vode iz črpališča Skorba, tudi s pomočjo mešanja vod iz plitvih in globokih vodnjakov," opozarja računsko sodišče, ki ga vodi Tomaž Vesel.

Ni razloga za opozorilo, pravi Komunalno podjetje

"Koncentracije nitratov v distribuirani vodi se gibljejo od 8 do 49 mg/l. Dovoljena vrednost nitratov po pravilniku o pitni vodi je 50 mg/l vode. Lani smo zgradili dva nova globinska vodnjaka v Skorbi. Zadostne so tudi količine vode," pravi Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj. Ivan Dobnik iz Komunalnega podjetja Ptuj pa dodaja: "Opozoril zaradi onesnaženja z nitrati zadnje mesece nismo izdajali, ker za to ni bilo razloga. Zadnje opozorilo je bilo izdano zaradi lokalnega mikrobiološkega onesnaženja vode junija lani za območje Stoperc v občini Majšperk in je trajalo pet dni." Na vodovarstvenih območjih je kmetovanje pri uporabi škropiv in gnojenju omejeno, kmetje pa za to prejemajo odškodnino, letno 120 evrov na hektar.
V ugotovitvah je računsko sodišče opozorilo tudi na slab inšpekcijski nadzor. "V praksi je obseg izvajanja inšpekcijskega nadzora nezadosten. Ministrstvu priporočamo, naj preuči, kako bi bilo mogoče ob sprejemanju in pregledu izvajanja programa ukrepov določiti tudi usmeritve inšpekcijskega nadzora, tako da bi bil ta usmerjen na najbolj tvegana področja upravljanja vod."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta