(POGLED) Kalkulacije šoštanjskega sosežiga

Ne bom odnesla kokoši. Le ogledovala si jih bom, zagotovi lisica, ko jo zalotijo v kokošnjaku. Tako nekako se v prenesenem pogledu zdi obljuba Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in šoštanjske termoelektrarne (TEŠ), da ne bosta uvedla sosežiga, le do konca bosta izpeljala zakonske postopke, potrebne za uvedbo sosežiga. Okoljevarstveno dovoljenje, ki ga bodo ob tem najverjetneje pridobili, bodo imeli kar tako, za nabiranje prahu na polici. Če kdo v Šaleški dolini temu celo verjame, je najbrž star manj kot blok 6.

Če kje, so se prebivalci doline prav pri tem projektu naučili, kaj pomenijo obljube in kaj je realnost. Spoznali so, kako hitro zamenljivi so možje energetskih družb in kako kratkega daha so njihove obljube. Edino, kar drži, je dokument. Pa še to ne tisti, ki bi bil podpisan le z njihove strani, kot denimo cena premoga za delovanje bloka 6. Kakšen okoljevarstveni pa bi zagotovo imel neomejen rok trajanja. Zato obljubam o znižanju cene električne energije, pa o dodatnih milijonih za lokalno skupnost v zameno za dopustitev sosežiga, ne gre kar slepo verjeti. Prav enake, torej o znižanju cene ogrevanja na primer, so poslušali ob gradnji bloka 6, po njegovem obratovanju pa so dobili ravno nasprotno - dražje ogrevanje.

Ugibanj/kalkulacij je sedaj več. Prva gre takole: ko bodo pridobili okoljevarstveno dovoljenje (in najverjetneje ga bodo, saj so dovoljene vrednosti izpustov pri sosežigu sicer večje, a še vseeno pod mejnimi), bodo zamenjali šefe, ki so poprej dajali velike obljube o spoštovanju volje lokalnih skupnosti, in mimo njih vpeljali sosežig. Dodatno utež tej verziji daje neuradni podatek, da naj bi bila vpeljavi sosežiga naklonjena tudi SDS; tudi zato do korenite menjave v HSE ali TEŠ še ni prišlo. Po malo modificirani verziji bodo, ko bodo dobili okoljevarstveno soglasje, ponovno pritisnili na lokalne odločevalce, rekoč, če država dopušča, potem ni razloga, da ne bi še vi. Če to ne bo zaleglo, bodo popravili zneske, ki naj bi jih lokalna oblast s tem prejela. Mimogrede: šoštanjska občina je v preteklih štirih letih iz naslova nadomestila za uporabo javnega zemljišča​, donacij in podobnega prejela 18,4 milijona evrov s strani TEŠ, vpeljava sosežiga pa naj bi jim prinesla dodatnih pet do sedem milijonov. Potem ni vrag, da občinske koalicije ne bodo pretehtale v korist sosežiga, je slišati. K temu bodo najbrž navrgli podatek, da so za študije in vso potrebno okoljsko papirologijo zmetali že dober milijon evrov, zato sedaj res ne morejo nazaj. Pač argument, ki je pretehtal tudi pri gradnji bloka 6, ko so vanj z vidika končne 1,4-milijardne vrednosti vložili le drobiž in nato žugali, koliko denarja bo, če projekt ustavijo, šlo v nič.

Je pa nekaj dejstvo - premog se iz doline umika, in če lokalne skupnosti želijo ohraniti energetsko lokacijo, ki poleg negativnih plati prinaša tudi pozitivne, torej denar, bodo morale sprejeti različne alternative. Po besedah prvega moža HSE dr. Viktorja Vračarja je alternativ precej, vendar še niso bodisi cenovno bodisi tehnološko dovolj dostopne za širšo uporabo. Z izjemo sosežiga. Z njim bi si po njegovih besedah v TEŠ kupili čas, dokler druge alternative ne bi bile na voljo. Obenem bi si elegantno znižali strošek, ki ga imajo zavoljo vse dražjih emisijskih kuponov za izpuste ogljikovega dioksida. Letos bo plačilo kuponov znašalo toliko, kot je znašalo v preteklih dveh letih skupaj. Predvsem pa bi na ta način pri življenju ohranili energetsko lokacijo, ker če jo enkrat izgubijo, jo bodo težko ponovno umestili v prostor. Sploh v času, ko je še vetrne elektrarne težko kam umestiti. Po drugi plati pa velja tudi: če bodo uspeli uvesti sosežig, sežig ni več tako zelo daleč. In to kot stalna lokacija uničevanja slovenskih odpadkov (že odpadki Gorenja so idealni za gorivo SRF). Razen če jih pri tem prehitita Ljubljana ali Maribor.

V Šaleški dolini bodo tako morali v prihodnje hudo kalkulirati, kaj storiti. Vpisati se v zgodovino kot tisti, ki so iz doline pregnali energetiko, ali kot tisti, ki so dolino prepustili okoljskim bremenom. Po najbolj črnem scenariju bo leta 2033 tako ali tako uradni konec izkopavanja premoga v dolini. Če že ne zaradi drugega, že zato, ker bodo cene emisijskih kuponov poletele v nebo in bo ceneje, če termoelektrarna stoji, kot če obratuje. Pravzaprav TEŠ 6 že sedaj ne prinaša dobička, temveč le izgubo. Po besedah direktorja Vračarja je HSE v zadnjih štirih letih moral pokriti 228 milijonov evrov šoštanjske izgube. Pomen TEŠ za slovensko energetiko vsako leto pada, ni več tako pomemben in nenadomestljiv, kot je bil nekoč, še pravi Vračar. Sploh zato, ker daljnovodi potekajo tudi skozi Slovenijo; na tujih borzah električne energije je ta pogostokrat cenejša kot šoštanjska.

Predvsem pa termoelektrarnam po celi Evropi odštevajo minute. Večina držav napoveduje, da bo z rabo fosilnih goriv za proizvodnjo elektrike prenehala pred letom 2030. Države Evropske unije so lani prvič v zgodovini proizvedle več električne energije iz obnovljivih virov kot iz fosilnih. Proizvodnja premoga je padla za petino. Proizvodnja elektrike iz vetrne energije je porasla za skoraj deset odstotkov, iz sončne za 15 odstotkov. Kakorkoli že obračamo: videti je, da ne premog ne sosežig nista dolgoročni odgovor za Šoštanj.