A. Nana Rituper Rodež
Javnost je razdelila fotografija krožišča pri stolni cerkvi svetega Nikolaja v Murski Soboti, na kateri je bila dodana montaža kipa svetega Nikolaja. Naročnici kipa sta Škofija Murska Sobota in župnija, zasnoval ga je akademski kipar Marjan Drev, gre pa za enega od kipov, ki jih želijo postaviti ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na trgu pred cerkvijo bi svoja znamenja dobili tudi narodni buditelji Franc Ivanocy, Jožef Klekl st., Matija Slavič, Fran Kovačič in Ivan Jerič ter svetnika, brata Ciril in Metod.
Škof Peter Štumpf, ki je informacijo objavil na družabnem omrežju, je zapisal, da se že veselijo in pričakujejo prihod svetega Nikolaja v to krožišče. Omenil pa je tudi, da jim je pri postavitvi kipov finančno pomoč obljubila Mestna občina Murska Sobota (MOMS). Z njihovo pobudo so seznanjeni, saj jo je škof Štumpf javno predstavil že ob odprtju Drevoreda Martina Lutra decembra 2017.
Občina bo izvedla sto tisoč evrov vreden razpis
Na vprašanje o sofinanciranju so nam v MOMS odgovorili, da spoštujejo prispevek in vlogo katoliških duhovnikov na pariški mirovni konferenci leta 1919, ko se je odločalo o usodi Prekmurja. "Zaradi tega je mestni svet v okviru proračuna za leto 2019 sprejel odločitev, da se izvede javni razpis oziroma poziv za sofinanciranje postavitve novih umetniških del oziroma kipov oseb, ki so zaslužne za priključitev Prekmurja in združitev z matičnim narodom. Predvidena vrednost razpisa je sto tisoč evrov, na njem pa bodo lahko kandidirali vsi, ki želijo postaviti obeležje narodnim buditeljem." Medtem ko je jasno, kdo so bili zaslužni narodni buditelji, je bolj vprašljivo odločanje o umetniški vrednosti nekega dela.
Ker gre za poseg v javni prostor, smo se pozanimali o lastništvu in o tem, kdo daje zeleno luč, kaj se lahko postavlja na javnih površinah. Iz MOMS so nam sporočili, da so nepremičnine, kjer je zgrajeno krožno križišče med Cankarjevo in Gregorčičevo ulico v Murski Soboti, v lasti Republike Slovenije, saj gre za državno cesto. Ureditev otokov krožnih križišč na državnih cestah urejajo specifikacije, po katerih je možno postavljanje skulptur in drugih objektov, vendar pod pogojem, da nista omejeni preglednost in vidljivost prometne signalizacije. Pred postavitvijo skulpture je investitor dolžan pripraviti ustrezen predlog ureditve oziroma postavitve s prikazom dimenzij, po pregledu vloge in ugotovitvi ustrezne prometne varnosti pa Direkcija RS za infrastrukturo izda soglasje za izvedbo del.
Škof Štumpf o postavitvi kipov
"Revne imamo vedno, zavesti ne"
Pri tem se postavlja vprašanje, ali ne bi tega denarja raje namenili revnim, pravi škof in odgovarja: "Res je. Vendar imamo revne vedno med seboj, nimamo pa vedno naše zavesti, kdo in kaj smo, kje so naše korenine in na kakšne temelje postavljamo našo prihodnost. Če nam bo zmanjkovalo versko-etične moči, bo vedno manj sočutja tudi do revnih. Opažam, da dobre besede niti dobri nameni in dejanja nimajo več dovolj moči. Ostajajo samo še nekateri simboli, čeprav od teh tudi katoliški, ki lahko še dramijo in vznemirjajo našo vest, ker jih ne moremo spregledati." O odzivih javnosti pa pove: "Nekateri so za, drugi proti. Vedno je tako. Podobno je na volitvah. Ko se hrup poleže, gre življenje naprej. Ustanovitelj salezijancev sveti Janez Bosko pa je dejal: 'Delaj dobro in pusti vrabčkom čivkati.'"
