Madžarska noče več biti "stranišče Evrope"

Slovenija letno izvozi okoli 70 tisoč ton blata, ki nastane v čistilnih napravah pri čiščenju odpadne vode, pri tem od 45 do 50 tisoč ton blata izvozi družba Saubermacher Slovenija s sedežem v Murski Soboti. Blato izvažajo na Madžarsko, saj po besedah direktorja Rudolfa Horvata trenutno v Sloveniji ni druge možnosti.

Po strogih pravilih

Prevoz blata se izvaja po strogo določenih pravilih. Kot pojasni Horvat, velja v primeru čezmejnega prevažanja odpadkov Baselska konvencija, po kateri je treba dobiti posebna dovoljenja za izvajanje tovrstne dejavnosti. Slovenskim podjetjem, ki se ukvarjajo z odvozom blata, morajo najprej odobriti vlogo na Inšpektoratu za okolje in prostor.
Horvat pojasnjuje, da gre za zelo obsežne vloge, ki vključujejo analizo odpadkov, priložiti pa je treba tudi potrdila o bančnih garancijah. "Tako ima država jamstvo, da lahko tudi drugače odstrani odpadke, če bi bili ti iz kakršnega koli razloga zavrnjeni." Država, v kateri odpadki nastanejo, mora dati soglasje in urediti celoten postopek odvoza, nato poslati celotno dokumentacijo, vključno z bančno garancijo, državi, v katero bodo odpadki prepeljani - v tem primeru torej Madžarski, ki mora za to dati še soglasje. Horvat pravi, da v Evropski uniji velja načelo prostega pretoka blaga, zato so države, v katere prevažajo odpadke, tovrstna dovoljenja doslej izdale, če so bile proste zmogljivosti pri predelovalcih, s katerimi imajo sklenjene pogodbe.

Iščejo alternative

Vsaka pošiljka odpadkov je natančno določena, vsak teden napovejo pošiljke za naslednji teden. Natančno je določeno tudi, po kateri cesti bo tovor prepeljan in kje bo prečkal mejo, zunaj določenega koridorja tovora ni dovoljeno prevažati. Prevozniki, ki odpadke prevažajo, morajo biti zavarovani tudi za primere okoljskih nesreč. Odpadek se v predelovalnem obratu pred predelavo ali sežigom ponovno stehta, o tem pa morajo poročati tudi pristojnemu ministrstvu.
V družbi Saubermacher Slovenija na podlagi sklenjenih pogodb odvažajo blato iz 20 čistilnih naprav v Sloveniji. Zato se trenutno po besedah Horvata ukvarjajo predvsem z vprašanjem, kako kratkoročno rešiti težavo v dejavnosti, ki jo izvajajo že deset let, potem ko se jim bo novembra letos izteklo še zadnje veljavno dovoljenje na Madžarskem. Posledica bi bila lahko tudi ustavitev sprejemanja odpadkov, pravi Horvat, čeprav je v tem trenutku še težko napovedati končen razplet zgodbe. Odvetniki družbe prav tako preučujejo, kakšne so možnosti ravnanja, glede na to, da gre za ukrep državnega organa in za posle, ki so jih dobili na javnih razpisih. Iščejo tudi alternativne rešitve v drugih državah v bližini Slovenije. Predelovalni obrati v Sloveniji sicer že obstajajo, a v njih predelajo zanemarljive količine odpadkov, pravi Horvat. Madžari prošnje za nova dovoljenja že zavračajo z dopisi, v katerih pojasnjujejo, da začasno novih dovoljenj ne izdajajo. To je že izkusila njihova istoimenska krovna družba pri poskusu prevoza odpadkov iz Avstrije na Madžarsko, zato je malo verjetno, da bi letos dobili novo dovoljenje na Madžarskem.
Dejavnost odvoza blata iz čistilnih naprav podjetju prinaša okoli 15 odstotkov prihodkov na letni ravni. Z dolgoročnimi rešitvami se ukvarja razvojni oddelek, v katerem intenzivno preučujejo tehnologije predelave blata. Tudi v družbi Saubermacher Slovenija bi bili tako v prihodnosti pripravljeni zgraditi predelovalni obrat, a bi se verjetno zataknilo pri vprašanju lokacije takšnega objekta. Odpadno blato lahko sežgejo ali kompostirajo, lahko pa se uporabi tudi za pridobivanje fosforja, ki v blato pride iz pralnih praškov, ali zemljine, ki se uporablja pri sanaciji degradiranih površin, kakršna je recimo pred leti na Madžarskem nastala zaradi nesreče v tovarni aluminija v Ajki.

Nihče noče sežigalnic

S predelavo blata se ukvarjajo tudi v družbi Center za ravnanje z odpadki Puconci (CEROP), kjer imajo dovoljenje za predelavo 9000 ton odpadnega blata, ki ga vozijo iz čistilnih naprav v celotnem Pomurju. Blato predelujejo v ceropit - kompozit za zapiranje odlagališč.