Podjetje Pomgrad se pripravlja na razširitev sotinskega kamnoloma do velikosti 8,3 hektarja. Za tolikšen obseg je bila podjetju Pomgrad - Cestno podjetje podeljena rudarska pravica. Vlada je uredbo o tem sprejela septembra lani, koncesijo za izkoriščanje pa podelila do 30. junija 2023, pri čemer se izkoriščanje mineralne surovine lahko izvaja do 30. junija 2022. Kamnolom deluje od leta 1993, ko se je začela prva faza pridobivanja kamna na območju v velikosti 1,8 hektarja, druga faza od leta 2003 je zajemala prvo območje in širitev na skupno površino štiri hektarje, zdajšnja koncesija pa se nanaša na tretjo širitev kamnoloma.
Na osnovi podeljene rudarske pravice in sklenjene koncesije je podjetje Pomgrad marca letos Agencijo RS za okolje (Arso) vprašalo, ali je treba za nadaljnje izkoriščanje naravnega kamna predhodno izvesti presojo vplivov na okolje. Agencija je zadnje dni oktobra izdala sklep, da to ni potrebno. Sklep še ni pravnomočen. To je po svoje presenetljivo, če vemo, da je širitev kamnoloma predvidena znotraj krajinskega parka, kjer zaradi varovanja narave veljajo številne omejitve, ki jih morajo upoštevati tako tamkajšnji prebivalci kot morebitni vlagatelji. Prav tako je sotinski kamnolom del Sotinskega brega, najvišjega vrha v Pomurju, ki ima v celoti status naravne vrednote državnega pomena. Na vrhu kamnoloma so se pred kratkim končala prva arheološka izkopavanja, ki so potrdila naselbinske ostaline iz bakrene dobe in ostanke hiš iz bronaste dobe.
V povprečju kar sedem tovornjakov na uro
Komu koristi kamnolom
Rogašovskemu županu Edvardu Mihaliču so načrti o širitvi kamnoloma seveda poznani, vendar gre po njegovem mnenju za odločitev, ob kateri je treba na eno oko zamižati. Resda kamnolom pomeni rano v naravi, vendar imajo od njega koristi tako lokalna skupnost kot občani, je še povedal. Prav zaradi tega so občani glede kamnoloma razdvojeni, je dejal Mihalič, nekateri širitev podpirajo, drugi ji nasprotujejo. In kakšne so koristi? Mihalič je razložil, da si lahko občani blizu svojega doma kupijo gradbeni material, občina pa je od države že dobila pločnike v naseljih Pertoča, Ropoča in Večeslavci, poleg tega pa še obljube zdajšnje ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek in prejšnjega ministra Petra Gašperšiča o nadaljnjih obnovah cestne infrastrukture v tem delu Goričkega. Omenjena sta bila lani in letos govornika na proslavah ob občinskem prazniku Rogašovcev. Vsa ta vlaganja naj bi prispevala k večji prometni varnosti.
Varuhi krajine nimajo besede
"Javni zavod Krajinski park Goričko nima pristojnosti za sodelovanje pri postopkih pridobivanja dovoljenj za poseg v prostor. To je v pristojnosti Arsa in strokovnih služb, Zavoda za varstvo narave, Zavoda za gozdove in drugih," pa so nam glede nadaljnjega izkoriščanja sotinskega kamnoloma sporočili iz uprave Krajinskega parka Goričko.
So pa v načrtovano širitev kamnoloma že posegla arheološka izkopavanja, ki jih je od septembra do konca oktobra letos vodil pomurski arheolog Branko Kerman. Kot je dejal, je bilo arheološko najdišče z laserskim skeniranjem opredeljeno že leta 2014, žal pa so pri preteklem širjenju kamnoloma del tega že uničili. "V okviru arheoloških izkopavanj zdaj raziskujemo v tistem delu najdišča, ki ni bil poškodovan in v smeri katerega se bo kamnolom predvidoma širil," je še povedal Kerman. Vsa ta odkritja pomenijo zaščito tega območja, vsaka nadaljnja širitev kamnoloma pa bo mogoča le po predhodno izvedeni arheološki raziskavi. "Arheološke raziskave so potekale v predvidenem pridobivalnem prostoru kamnoloma Sotina in so bile končane oktobra 2019. Na potek pridobitve koncesije niso vplivale. Izkoriščanje mineralne surovine pa po pridobitvi koncesije ne bo vplivalo na opredeljeno arheološko območje zunaj pridobivalnega prostora," je o obsegu širitve kamnoloma povedal Jožef Kerec, direktor podjetja Pomgrad - GM.
