Tudi mladi so v stiski

O svojih težavah v času odraščanja so javno spregovorile že številne znane osebnosti, kot so Justin Bieber, Selena Gomez, Lady Gaga in Billie Eilish.

Vse več mladih potrebuje pomoč

Duševno zdravje je ključen del splošnega zdravja otrok in mladih. Vpliva na fizično zdravje, uspešnost v šoli, pri delu in v družbi. Od njega je odvisno tudi, kako mladi razmišljajo, čutijo in delujejo, tako v sebi kot navzven. Prav zato je resen javnozdravstveni problem, ki se mu posveča premalo pozornosti in včasih se zdi, da je še vedno tabu tema, saj vsakokrat, ko o svojih duševnih stiskah spregovori katera od znanih osebnosti, ki ima na družabnih omrežjih tako popolno življenje, to dvigne precej prahu. Še toliko bolj, če gre za mladoletno osebo. A podatki kažejo, da se je vsak četrti mladostnik srečal z duševno stisko. Približno polovica duševnih motenj se začne še pred 14. letom, kar 75 odstotkov pred 25. letom starosti.

Epidemija koronavirusa je še povečala duševne stiske mladih, predvsem pa je razkrila že obstoječe, ugotavlja tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Ker število otrok in mladostnikov, ki potrebujejo pomoč, narašča, NIJZ opozarja, da mora vlada in stroka sistematično urediti področje duševnega zdravja, zlasti v tej starostni skupini, kjer je situacija že alarmantna. Otroci, mladostniki in njihovi starši pa naj brez odlašanja poiščejo pomoč, preden bo prepozno. Biti duševno zdrav namreč ne pomeni, da nimaš duševne bolezni, ampak gre za širši pojem. Sem prištevamo tudi pozitiven odnos do sebe in drugih, učinkovito soočanje z življenjskimi izzivi, občutek smisla in zadovoljstva.

Na koga se lahko obrnete?

»Nisem srečen, tesnobna sem, imam panične napade in ne morem spati, nimam dobre samopodobe, tudi ne dobrih odnosov s prijatelji in ne čutim, da bi moje življenje imelo smisel,« to je le nekaj od zapisanih misli mladih. In kam se lahko obrnejo po pomoč, če želijo izvedeti več o stiskah, ki jih doživljajo? Kako bolje poznati svoja čustva, vedenje, doživljanje sebe, sveta in drugih ljudi? Včasih pomaga, če se lahko posameznik s kom pogovori in doživi, da ga nekdo razume, saj ga to lahko opogumi, da se sooči s svojimi občutji in jih lažje izrazi.

Kompetentni sogovornik pri soočanju z vsakodnevnimi izzivi in duševnimi stiskami lahko postane platforma Maš to!, ki želi destigmatizirati duševno zdravje, s koristnimi informacijami in s pomočjo strokovnjakov pa mlade opolnomočiti in jih spodbuditi, da prepoznavajo duševne stiske, se sami soočajo z nekaterimi ovirami, pri resnejših težavah pa pravočasno poiščejo strokovno pomoč. Na njej sodelujejo izkušeni strokovnjaki z večletnimi izkušnjami na področju duševnega zdravja in društva za psihološko svetovanje: Dr. Anja Kovačič iz Emosensa, Kaja Strniša, mag. kom. in Branka Strniša, univ. Dipl. psih. iz BRST psihologija ter društvo Kameleon. V njihovih vsebinah bodo mlajši odrasli našli celosten nabor vsebin o pomembni temah, s katerimi se soočajo v življenju, na primer o tesnobi, osebnostni rasti, partnerskih odnosih in družini.