Klemen Polanec
Ana Perčič se je v Egiptu uveljavila z orientalskim plesom, ki ga pred tem skorajda ni poznala. Četudi sta arabski kulturni prostor in tamkajšnji način življenja precej drugačna kot v Evropi, se v Slovenijo ne bi več vrnila, pravi. Minulo nedeljo je imela Perčičeva na povabilo Zavoda Ornament, ki sta ga ustanovili Edita Čerče in Andreja Čretnik za raziskovanje in združevanje kultur, v Mariboru delavnico taraba. Perčičeva je prišla v Slovenijo zgolj na krajši oddih, ki pa je torej tudi deloven. Po šestih letih življenja v Egiptu jo je namreč ta dežela povsem prevzela. Domov se sicer rada vrača, a se ji zdi, da je tukaj ves čas mraz. "Vse je isto. Dež in mraz, tudi poleti," o tem, da se tukaj nič ne spremeni, meni Perčičeva.
Orientalski ples je ni zanimal
Mladost je preživela v Celju, potovala po vsej Evropi, gostovala je tudi na Kitajskem. S plesom se ukvarja, odkar pomni. Trenirala je vse od hiphopa in baleta do karateja. "Orientalski ples me sploh ni zanimal. Potem pa sem pred kakšnimi desetimi leti z mamo odpotovala v Turčijo, kjer sem videla nastopati enega moškega, ki je obvladal vse te trebušne mišice in sem bila čisto navdušena. Ko sem prišla nazaj v sobo, sem tudi sama poskusila in je vse šlo." Učenje je začela preko videov na youtubu, ob tem pa tekmovala še v hiphopu. Ob koncu srednje šole se je odločila za študij medicine, ki ji ni ugajal, zaradi česar se je prepisala na turistično fakulteto. "Vmes sem imela eno leto in veliko več časa. Tako sem se začela bolj intenzivno osredotočati na orientalski ples in potovati na festivale zunaj Evrope. Učila sem se tudi od tujih učiteljev in postajala vedno bolj zasvojena, dokler ni zame postalo to to." Med študijem je vsako poletje odpotovala v Egipt, v Hurgado, kjer je delala kot orientalska plesalka v petzvezdičnih hotelih. Ob tem pa študij turizma uspešno zaključila. "Po faksu sem spakirala in odšla najprej v Hurgado, kjer sem živela tri leta, zdaj sem že tri leta v Kairu."
Pogreša mir in slovensko hrano
Egipt je poznala že od prej, saj sta ga z mamo skoraj vsako leto obiskovali - Hurgado, Šarm el Šejk ali Kairo -, tako da je bila vajena njihove kulture. "Sem tudi sproščena oseba in ples mi toliko pomeni, da lahko toleriram vse, kar je tam," doda v smehu. Kljub temu se je bilo treba nekoliko privaditi. V Kairu poleg slovenske hrane največkrat pogreša tišino in mir. "Tam je konstantno hrup. Ali psi lajajo celo noč, ali se ljudje derejo ali pa je toliko prometa. Poleg tega je ogromna gneča in umazanija. Tako da ja, malo pogrešam čistočo. Največji luksuz je, da ko pridem nazaj, da je na javnih straniščih toaletni papir, tam ni ne papirja ne vode," še razlaga.
"Že vnaprej vemo, da je določen del denarja namenjen za policijo"
Na porokah pleše brez dovoljenj
Na turistični ladji dela od petih do polnoči. Na dan imajo tri dvourne plovbe. Ob tem pleše tudi na zabavah in porokah. Največ sprememb prinese mesec ramadan, v katerem nista prepovedana samo alkohol in kajenje, ampak tudi orientalski ples. "Takrat plesalke odpotujejo iz Kaira, saj se vsi hoteli, ladje in diskoteke zaprejo, ker ples ni dovoljen. K sreči ima ladja, kjer delam, dovoljenja, ne vem sicer, kako. To je Egipt, stvari gredo vedno bolj tako … A takrat ne plešem orientalskega plesa, temveč folkloro. Tudi trebuha nima odkritega, ampak enodelno obleko." Omejitve prinaša tudi mesto dela, saj lahko trebušna plesalka iz tujine pleše samo na mestu, kjer ima sklenjeno pogodbo. Tako ko dela kje druge, na primer na porokah, dela ilegalno. "V takšnih primerih je treba podkupovati, torej policiste, oziroma to dela moj menedžer. Že vnaprej vemo, da je določen del denarja namenjen za policijo."
Perčičeva poudarja, da kljub temu da je kakovost življenja v Sloveniji boljša, bi se še enkrat preselila v Egipt, kjer so po njenem mnenju ljudje srečnejši v primerjavi s Slovenci, četudi je pomanjkanje večje. Vseeno pravi, da se je morala odpovedati veliko stvarem, ki jih v Sloveniji jemljemo za samoumevne. "Ne moreš vzeti rolerjev in iti rolat ali na kolo. Ampak kljub temu je bila strast po plesu tako močna, da sem zapustila Slovenijo. Sprva sem si dala dva meseca, zdaj pa sem tam že šest let."
