Kako izboljšati preživetje in izide zdravljenja po vsej Evropi predvsem z osredotočenjem na zgodnejše diagnosticiranje in zdravljenje je ena največjih misij Evropskega foruma o raku.
»Velika težava je, da so ljudje z rakom pljuč diagnosticirani, vendar niso zdravljeni s sodobnimi terapijami. Rak je namreč pri večini bolnikov diagnosticiran prepozno, ko so simptomi bolezni že prehudi za takšno zdravljenje. Ugotavljamo precejšnje zastoje pri diagnostiki in zdravljenju, soočamo pa se tudi z zavračanjem zdravljenja iz različnih razlogov, tudi stigme,« je na večer pred Evropskim forumom o raku v Bruslju v začetku decembra poročal dr. Thomas Hofmarcher, direktor raziskav na Švedskem inštitutu za zdravstveno ekonomiko in poročevalec Poziva k ukrepanju.
Pri raku dojk je stanje precej boljše, je dejal, saj je preživetje pri tem raku med 70 in 80 odstotki. Morda to ne preseneča, če vemo, da je presejalni program za raka dojk eden najstarejših v Evropi. V svoj sistem ga ima vključenega 27 evropskih držav, a je neenakosti med državami ogromno. »Tudi mi imamo še zelo veliko dela,« pa je dejala dr. Tanja Španić, predsednica slovenske Europe Donne in vodja delovne skupine PA v evropskem združenju za medicinsko onkologijo (ESMO). »Še vedno je 50 odstotkov bolnikov diagnosticiranih izven presejalnega programa. Bolniki, ki v sistem ne pridejo prek presejalnega programa, temveč od zunaj, so v precejšnji neenakosti obravnave, velik izziv pa je tudi v zvezi s pravočasno diagnozo v zgodnji prvi fazi bolezni,« je dejala Španićeva. Kot velik problem je izpostavila možnost za genomsko in genetsko testiranje, na strani bolnikov pa ogromno težavo še vedno predstavlja zdravstvena pismenost.
Dr. Hofmacher, ki je na Evropskemu forumu o raku poročal o Pozivu k ukrepanju, je pozval k trem ukrepom, o katerih so na forumu razpravljali onkološki strokovnjaki: nujno je izboljšanje preventive, zagotovitev zgodnejšega diagnosticiranja ter izboljšanja zdravstvene pismenosti.
Za presejalne programe za različne rake je pomembno, da se jih ljudje udeležujejo, zato je širjenje zavesti o resnih simptomih, zaradi katerih mora človek nujno k zdravniku, še naprej pomembna naloga nevladnih organizacij, združenj bolnikov. Pri raku pljuč je denimo pomembno tudi molekularno testiranje, ki je predpogoj za personalizirano zdravljenje, saj rak pljuč ni več samo ena bolezen. »Ko govorimo o testiranju, pridemo do množice izzivov. Najprej je težava pomanjkanje patologov, potem testiranje vseh bolnikov, ki imajo indikacijo, nadalje pa še prejemanje terapije, ki jo določijo s testiranjem, pa je sistem v državi svojim zavarovancem ne omogoča,« je dejal Hofmacher.
Evelina Szmytke, podpredsednica združenja Lung Cancer Europe je izpostavila predvsem prepozno ugotovitev diagnoze, tako pozno, da človek sploh ne more več prejeti ustreznega zdravljenja. Razlike pri dostopnosti do ustrezne diagnostike in zdravljenja so med državami izjemno velike, je poudarila. Omenila je tudi veliko psihološko breme ljudi z rakom, ki mnogim preprečuje, da bi se odločili za zdravljenje. »Na Poljskem je recimo zdravljenih le polovica ljudi, ki ima pogoje za zdravljenje. Pogosto je težava tudi v znanju zdravstvenih delavcev, ponekod preprosto niso sposobni slediti sodobnim smernicam zdravljenja,« ugotavlja Szmytkejeva.
Na forumu je poslanec Evropskega parlamenta Cristian Busoi predstavil Poziv k ukrepanju za izboljšanje izidov pri bolnikih z rakom. Poziv k ukrepanju prinaša usmeritve za doseganje boljših izidov pri bolnikih s pljučnim in drugimi vrstami raka. Navedel je tri ključne ukrepe in praktična priporočila za njihovo uresničenje, namenjene državam članicam v Evropski komisiji. »Če želimo zmanjšati umrljivost zaradi pljučnega in drugih vrst raka, moramo med prednostne naloge uvrstiti preprečevanje ter zgodnje diagnosticiranje in zgodnje zdravljenje bolezni, povečati zdravstveno pismenost in zbiranje podatkov o deležih zdravljenja ter podatke vključiti v register neenakosti pri raku. Poziv k ukrepanju podaja praktične rešitve, ki lahko izboljšajo oskrbo oseb z rakom v celotni Evropski uniji," je dejal Busoi, letos gostitelj okrogle mize o politikah ter predsednik odbora ITRE, predsednik skupine za boj proti raku Challenge Cancer Intergroup ter poročevalec za program EU4Health.
