Več zgodaj odkritih rakov, število obolelih zadnja leta upada

Vzrok za nastanek raka debelega črevesa in danke verjetno ni samo en, ampak gre za kombinacijo različnih dejavnikov tveganja, kot so starost, vpliv okolja, črevesni polipi in kronična vnetna črevesna bolezen ter dedna obremenjenost.

Bolezen se večinoma pojavlja po 50. letu. Od vplivov okolja so najpomembnejši dejavniki nezdrav življenjski slog s premalo gibanja, debelostjo, uživanjem alkohola in kajenjem ter diete s premalo vlakninami, s preveč mesa in mastne hrane.

»Če je bližnji sorodnik zbolel za rakom debelega črevesa in danke, obstaja do dvakrat večja verjetnost za pojav bolezni. Kadar gre za dednega raka (familiarna adenomatozna polipoza in Lynchev sindrom), je verjetnost večja, vendar so te oblike raka redke,« pojasnjuje Gregor Kunst, specialist kirurg, predstojnik Oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

Simptomi in diagnostika

Na začetku je bolezen večinoma asimptomatska, pozneje se pojavijo nespecifični simptomi, kot so spremembe v prebavi, krči v trebuhu, napihnjenost, izmenjujejo se zaprtja in driske, pogosto se pojavi kri, lahko se kaže kot sveža kri ali črno blato. Z napredovanjem bolezni pride do hujšanja in zapore črevesja ter bolečine.

»Zgodnji simptomi so zelo nespecifični in jih opažamo vsi ob kakšnih dietnih prekrških. Takrat, ko se pojavi kri ali črno blato, pa je treba obiskati zdravnika.«

Osnova diagnostične preiskave sta anamneza in pregled bolnika, ki vključuje tudi pregled zadnjika. »Občasno vzamemo hematest, s katerim ugotavljamo prikrito krvavitev. Opravimo laboratorij, kjer pregledamo tumorske markerje (CEA, CA19-9), ki niso vedno kazalnik za prisotnost tumorja, so pa pozneje pomembni pri pooperativnem spremljanju. Če smo postavili sum na raka debelega črevesa in danke, moramo pri bolniku opraviti kolonoskopijo, ki je najnatančnejša preiskava. Opravljajo jo gastroenterologi, ki z gibljivim instrumentom, ki ima na konici kamero, pregledajo celotno debelo črevo. Pri tem lahko odstranijo polipe v debelem črevesu ali začetne manjše tumorje. Pri večjih tumorjih pa vzamejo vzorce za patohistološko preiskavo, ki nam potrdi naravo bolezni. Hkrati označijo mesto tumorja s 'tetovažo', da lahko tumor kirurgi med operacijo lažje poiščemo in odstranimo,« pojasnjuje Kunst.

Pri vseh bolnikih pred zdravljenjem napravijo tako imenovane zamejitvene preiskave, s katerimi ugotovijo, ali je bolezen omejena samo na debelo črevo in danko ali pa je že prišlo do napredovanja bolezni v bezgavke, jetra, pljuča ali redkeje v druge organe. »Pred leti smo opravili ultrazvok trebuha in rentgensko slikanje pljuč, danes pa moramo napraviti bolj natančno globinsko slikanje (CT – računalniško tomografijo), trebuha in prsnega koša.«

Kadar gre za raka danke, opravijo še dodatno preiskavo, s katero pregledajo lokalno napredovanje raka v predelu zadnjika in male medenice, v tem primeru morajo bolniki opraviti še magnetno resonanco (MRI).

Zdravljenje 

»Pri zdravljenju raka debelega črevesa je na prvem mestu operacija, s katero odstranimo segment debelega črevesa s tumorjem po onkoloških pravilih. To pomeni, da odstranimo segment debelega črevesa s pripadajočim žiljem in bezgavkami. V večini primerov napravimo anastomozo, kar pomeni, da po odstranitvi dela črevesa staknemo oba konca skupaj in bolniki po operaciji blato odvajajo po naravni poti. Redko se odločamo za izpeljavo črevesa na trebušno steno oziroma tvorbo stome. V to smo prisiljeni, kadar gre za nujne operacije, ki so posledica napredovanja bolezni.«

Preparat (črevo), ki so ga med operacijo odstranili, pošljejo na pregled k specialistu patologu, ki pregleda tumor in bezgavke ter določi stadij bolezni. Glede na to se na onkološkem konziliju odločajo o potrebi po dodatnem zdravljenju oziroma po kemoterapiji.

Pri raku danke je vrstni red zdravljenja včasih zamenjan. Kadar gre za začetne stadije, je tako kot pri raku debelega črevesa najprej na vrsti operacija in pozneje po potrebi kemoterapija in obsevanje. »Kadar pa ugotovimo, da je tumor že lokalno napredoval ali so prizadete že bezgavke, kar nam pokaže magnetna resonanca, pa so pred operacijo potrebni kemoterapija in obsevanje ter z zamikom še operacija. Tudi tukaj si prizadevamo za to, da napravimo anastomozo, vendar se pogosto odločamo, da bolnikom vseeno napravimo začasno razbremenilno stomo.«

Kirurško zdravljenje se danes razvija v smeri minimalno invazivne kirurgije oziroma laparoskopske in robotske kirurgije, z majhnimi rezi in čim hitrejšo možnostjo okrevanja. »V nekaterih primerih raka danke potekajo raziskave, kjer bi se operacija odlagala oziroma ta sploh ne bi bila potrebna pri popolnem odgovoru na kemoterapijo in obsevanje. Vendar gre za zdaj za poskusno zdravljenje in vprašanje je, ali bo široko uporabljeno. Na področju onkološkega zdravljenja je največ novosti. Predvsem se govori o tarčnih zdravilih, ki se uporabljajo pri napredovalih oblikah bolezni.«

Zgodnje odkrivanje in zdravljenje izboljšujeta preživetje

Tudi v primeru raka debelega črevesa in danke je ozdravljivost najboljša, če bolezen odkrijejo in zdravijo zgodaj. »Če je tumor omejen na sluznico in steno debelega črevesa ter bezgavke niso prizadete, je petletno preživetje 90-odstotno, kadar tumor prerašča celotno debelino stene črevesa ali celo lokalno že vrašča v sosednje strukture, gre za stadij dva, kjer je petletno preživetje 70-odstotno. Pozitivne bezgavke pomenijo, da gre za tretji stadij, in v tem primeru je preživetje različno, od 55- do 89-odstotno. Če gre za napredovalo bolezen, je preživetje slabše, pri četrtem stadiju je bolezen razsejana in je petletno preživetje od deset do 15 odstotkov,« pravi dr. Kunst.

Zgodnje prepoznavanje s presejalnim programom Svit in novosti v zdravljenju stalno dvigujejo verjetnost petletnega preživetja oziroma ozdravitve.

Bolnike po končanem zdravljenju sledijo kirurgi ali onkologi. »Pri tem se držimo onkoloških priporočil, kjer poleg pregleda pri bolniku kontroliramo tumorske označevalce iz krvi, opravimo slikovno diagnostiko in kolonoskopijo. Namen sledenja je, da ob morebitnem vnovičnem pojavu bolezni to čim prej odkrijemo.

Kadar je sam potek bolezni dober, torej je odkrita zgodaj ter sta operacija in pooperativni potek brez posebnosti, bolniki dolgoročno nimajo posledic. Kakovost življenja se spremeni, kadar je potrebna stoma, sploh, če je ta trajna,« pojasnjuje dr. Kunst.

Zapleti

Rak danke ima nekaj več posledic, tudi pri dobrem poteku se lahko spremeni delovanje mišice zapiralke, ki postane ohlapnejša in pacienti težje držijo blato. Pri moških je lahko tudi slabša spolna funkcija. Pri napredovali obliki raka pa so prisotne še posledice po kemoterapiji in obsevanju.

»Kadar je ugotovljen rak debelega črevesa ali danke in je na konziliju zastavljen načrt zdravljenja, čakalne dobe skoraj ni in vsi bolniki v nekaj tednih začnejo onkološko zdravljenje ali pridejo na operacijo. Mislim, da se nikjer ne čaka na operativni poseg več kot mesec dni. Ti bolniki imajo pri nas prednost pred preostalimi elektivnimi posegi,« je jasen dr. Kunst.

Če gre samo za operacijo, bolniki bolnišnico večinoma zapustijo že po sedmih do desetih dneh. Sledita bolniški dopust in rehabilitacija, tudi v zdravilišču. Če je pred operacijo ali po njej potrebna še kemoterapija, zdravljenje traja približno pol leta.

Pomembno sodelovanje med zdravstvenimi timi

V celotnem postopku obravnave bolnika poleg družinskega zdravnika, ki bolnika napoti na preiskavo, sodelujejo tudi gastroenterologi, ki opravijo kolonoskopijo. Radiologi napravijo slikovno diagnostiko – CT in MRI. Sledi obravnava na onkološkem konziliju, kjer so radioterapevti, internistični onkologi in kirurgi. Sama operacija zahteva še dodaten tim z anesteziološko in kirurško ekipo. Pred operacijo in po njej bolniki potrebujejo internistično zdravljenje spremljajočih bolezni pa tudi prehransko podporo dietetika.

Od leta 2008 je v Sloveniji na voljo presejalni program Svit, namenjen ženskam in moškim med 50. in 74. letom. V vzorcu blata se išče prikrita krvavitev in v pozitivnem primeru se opravi še kolonoskopija. Cilji so odstranitev predrakavih sprememb (polipov) in odkrivanje raka v zgodnjih oblikah ter s tem zmanjšanje števila obolelih in izboljšanje preživetja.

»Naša populacija se stara, v razmahu pa je tudi nezdrav življenjski slog. Toda hkrati se poznajo pozitivni učinki presejalnega programa Svit, število obolelih v zadnjih letih upada. Opažamo tudi trend večjega števila zgodaj odkritih rakov ob presejalnem testu, vendar je občutek, da še vedno preveč bolnikov operiramo urgentno z zaporo črevesa, v ileusu.«

V Sloveniji imamo odlično obravnavo onkoloških bolnikov, povsem primerljivo z vsemi državami z visoko razvitim zdravstvenim sistemom, s katerimi se radi primerjamo. Zdravstveno zavarovanje krije in omogoča vso najnovejšo terapijo. Prav tako je kader visoko izobražen in sledi najnovejšim svetovnim smernicam, pravi kirurg Gregor Kunst in poudarja: »Pomembno je, da tu ni razlik in vsi ne glede na status dobijo enako kakovostno zdravljenje.«