Zelena Slovenija v Dubaju

»Sredi peska« se predstavlja tudi Slovenija, s paviljonom, ki stoji v trajnostnem delu razstave, kjer svetu z nekakšno upodobitvijo lebdeče zelene oaze na vodni gladini sporoča zgodbo o zeleni in pametni deželi v srcu Evrope. In to zelo uspešno.

Expo 2020 sem obiskal dobra dva tedna po odprtju in hitro našel slovenski paviljon. To sploh ni bilo težko, saj se nahaja na privlačni lokaciji blizu enega od vhodov na prizorišče. Pa tudi sicer ga je težko zgrešiti, saj zbuja pozornost s prepoznavnim videzom – zeleno fasado, v katero je vsajenih kar 45.000 sadik rastlin in leseno streho, ki je v celoti izdelana iz slovenskega lesa. Čeprav so se želeli z naravno zeleno barvo pohvaliti tudi nekateri drugi sosednji razstavni prostori, jim to niti približno ni tako dobro uspelo kot Sloveniji.

Slovenski inženirji so namreč uspeli rešiti izziv zagotavljanja zelene fasade tudi v okolju, ki nam in našim rastlinam ni prav blizu – v okolju, kjer temperature sredi dneva presežejo 40 stopinj Celzija. Da slovenski paviljon ohranja svojo nezgrešljivo zeleno podobo, je zaslužen predvsem učinkovit namakalni sistem, vgrajen v fasado, ki ob pomoči senzorjev in umetne inteligence ves čas vzdržuje za rastline optimalne pogoje.

Zelena Slovenija

Trajnostno zasnovani paviljon, pod katerega se je podpisala skupina arhitektov (Robert Klun, Sandi Pirš in sodelavci), zgradilo pa ga je slovensko podjetje Riko v sodelovanju s številnimi podizvajalci iz Slovenije in tujine, vabi obiskovalce tudi s hladom bazena, ki ga obdaja, predvsem pa vrsto zanimivih interaktivnih vsebin v vseh treh etažah objekta.

Obiskovalci se s slovenskimi zgodbami spoznajo že na brvi, ki vodi v notranjost paviljona. Tam na zaslonih, tudi interaktivnih, odkrivajo podobe naše dediščine, inovacij in turističnih destinacij, v osrčju paviljona pa sta na ogled dve 360-stopinjski projekciji Slovenije. Gre za izvirno večmedijsko predstavitev, zasnovano posebej za Expo 2020. V dveh sedemminutnih projekcijah obiskovalci spoznajo dragulje naše krajine in uživajo v izjemnih posnetkih gora, morja, rek in podzemnega sveta, gozda in živali (nagovori jih čebela). Ne manjka niti izviren pitnik, kjer lahko potešijo žejo z brezplačno mero pitne vode.

V ZAE po posel

Slovenska predstavitev v ZAE seveda ni namenjena zgolj predstavitvi naravnih lepot in turističnih znamenitosti naše države. Svetu se namreč želimo predstaviti tudi kot gospodarsko razvita država in odpreti slovenskim podjetjem pot na trge arabskega sveta – trge, kjer živi več kot tri milijarde ljudi. Na njih je še vrsta neizkoriščenih priložnosti za slovensko znanje, izdelke in rešitve. Poslovni program na slovenskem paviljonu bo obsegal 11 delegacij in prav toliko poslovnih forumov. Slovenija načrtuje tudi več strokovnih dogodkov, ki bodo gostili slovenske in tuje strokovnjake, kot so forumi o tovarnah prihodnosti, naprednih materialih in vesoljskih tehnologijah. Vrhunec poslovnega dogajanja pa se bo zgodil v času slovenskega nacionalnega dne na Expu, ki bo 8. februarja prihodnje leto. Takrat bo Slovenija gostila poslovno konferenco in osrednjo turistično predstavitev, ki jo pripravlja Slovenska turistična organizacija.

Velikopotezna svetovna razstava

Vsakdo, ki namerava obiskati Expo 2020, naj si zanj vzame več kot en dan. Sejem se namreč razprostira na površini, ki je primerljiva z Velenjem. Udobna obutev in oblačila so nuja, sploh v vremenskih pogojih suhe vročine. Ta bo sicer v zimskih mesecih nekoliko omiljena, zato so prav december, januar in februar najbolj priporočljivi meseci za obisk.

Pod sloganom Povezovanje idej za prihodnost se predstavlja več kot 190 držav, zaradi česar se je dogodka že prijel sloves razstava presežkov. Če boste obiskali Expo 2020, potem ne spreglejte denimo 55 metrov visokega stolpa, poimenovanega Vrt na nebu, od koder je lep panoramski pogled na celotno sejmišče.

Belgijski paviljon Zeleni lok poudarja ustvarjanje povezanih zelenih mest in predstavlja urbanistično načrtovanje Belgije za prihodnja desetletja, s poudarkom na pametni mobilnosti. Na ogled je tudi rešitev za izjemno hitro premagovanje izjemnih razdalj – t. i. tehnologija hyperloop, ki jo najdete v paviljonu DP World poleg nič kaj izvirne predstavitve ZDA (z izjemo razstave, posvečene osvajanju vesolja in poleg razstavišča »parkirane« rakete Space X). V kolikor vas tematiki prihodnje mobilnosti in hiper-povezane družbe še posebej privlačita, obiščite paviljon Južne Koreje.

V bližini slovenskega paviljona si je vredno ogledati še nizozemski paviljon, ki predstavlja nekakšen krožni podnebni sistem, ki zbira vodo (iz zraka), energijo, proizvaja dež in hrano, ter tako ustvarja začasen biotop, ki uteleša fuzijo umetnosti, arhitekture in tehnologije. Brazilci pa so s pomočjo 140 izjemno zmogljivih projektorjev preslikali porečje Amazonke v arabsko puščavo. V interaktivni izkušnji je kar polovica 4.000 kvadratnih metrov velikega paviljona napolnjena z vodo, projekcije pa dodajo čar biotske raznovrstnosti.

Bi želeli videti, kakšen bo pametni dom prihodnosti? Obiščite paviljon DEWA, ki je poln futurističnega pridiha, od kopalniških tal, ki samodejno izmerijo vaše vitalne znake (in težo), do dostave z droni. Seveda elektrika prihaja v celoti iz sončnih celic. Želite še kaj bolj »odbitega«? Ni problema – če vas med sprehodom med paviljoni ne ustavi pametni robot, potem poiščite paviljon kneževine Monako in se poigrajte z interaktivnimi robotskimi pingvini.

Milijoni obiskovalcev

Organizatorji dubajskega Expa, ki ga je pandemija zamaknila za eno leto, pričakujejo več kot 25 milijonov obiskovalcev. Samo novembra je slovenski paviljon na sejmu Expo 2020 obiskalo okoli 100.000 obiskovalcev, izjemne pozornosti je bil deležen že v prvih tednih po odprtju. Zaradi dogodkov, povezanih z obeležitvijo 50-letnice Združenih arabskih Emiratov, pa organizatorji napovedujejo še dodaten porast števila obiskovalcev v zadnjem mesecu leta.