Zlarin je eden izmed otokov šibeniškega arhipelaga in je s površino nekaj več kot 8 kvadratnih kilometrov pravi velikan v primerjavi s sosednjim Prvićem, od katerega ga ločuje Zlarinski kanal.
Zlarin je hrvaški otok z dvema obrazoma: zimskim in poletnim. Medtem ko pozimi tam nekaj dni ne srečaš nobenega od njegovih tristo prebivalcev, so poleti hiše polne mladih, ki so prišli na počitnice iz mest, nekdanjih otočanov in njihovih družin, ki so se razkropile naokoli, pa tudi radovednih turistov, ki iščejo mir in starodobno mediteransko vzdušje.
Poleti smeh odzvanja iz vsake uličice, opoldne izza priprtih polken diši po kosilih, zvečer, ko pripluje zadnja ladja, vlada na obali velika gneča. Na otoku ni avtomobilov, glavno prevozno sredstvo so kolesa, občasno boste srečali celo kakšen traktor, piše hrvaški portal PunKufer.
Življenje na Zlarinu se odvija ob morju. Istoimensko naselje, tipični dalmatinski kraj s kamnitimi hišami, ozkimi ulicami in cerkvenim zvonikom, ki kraljuje nad panoramo, se razteza ob obali okoli pristanišča, sredi otoka so večinoma vinogradi, oljčni nasadi in gozd. To je eden najbolj zelenih dalmatinskih otokov, naseljen je že od prazgodovine. Najbolj je bil poseljen sredi 19. stoletja, ko je tam živelo nekaj manj kot dva tisoč ljudi.
Takrat je imel Zlarin telegraf, javno razsvetljavo in krajevno šolo, nato so tam postavili stolp z javno uro - Leroj. V začetku prejšnjega stoletja so zgradili veliko obrežje in javno kopališče. Še danes ga lahko obiščete, le pri izstopu z ladje morate zaviti levo, če greste desno, pridete do bolj divjih in samotnih plaž.
Na otoku je bil nekoč hotel, vendar je zaprt, zato boste morali poiskati zasebno namestitev. V mestu je kar nekaj konob in restavracij, pa tudi nekaj kavarn, kjer se lahko srečate z domačini. Zlarin ima romantično vzdušje majhnih mest, kjer te vsi pozdravijo in kjer se od tebe pričakuje, da pozdraviš vsakogar, ki ga srečaš, tudi če se vidiš tretjič v isti uri. Na Zlarinu se je rodila velika hrvaška pesnica Vesna Parun, po kateri so poimenovali muzej.
Do Zlarina lahko pridete z ladjo iz Šibenika ali iz Vodic, z Jadrolinijevo linijo 505: Šibenik – Zlarin – Prvić Luka – Prvić Šepurine – Vodice, kamor še vozi kultni Tijat, s trajektno linijo 532: Šibenik – Zlarin – Obonjan – Kaprije – Žirje ali z vodnimi taksiji iz okoliških krajev.
Otok se ponaša s povprečno 2700 sončnimi urami na leto, zato je eden najbolj sončnih hrvaških otokov. Od rimskih časov mu pravijo tudi Zlati otok - Insula auri, kar je v nekoliko popačeni različici tudi današnje ime otoka.
Zlarin je znan tudi po stoletni tradiciji gojenja koral, kar je najpomembnejša kulturna dediščina tega zelenega otočka. Prve pisne omembe zlarinskih lovcev na korale segajo v 15. stoletje.
Korale lahko kupite v dveh trgovinah, eni od njih je tudi brusilnica, kjer si lahko ogledate tradicionalni način obdelave, piše PunKufer.
Gojenje koral na Zlarinu še vedno obstaja in namesto izkoriščanja narave je danes poudarek na ohranjanju biotske raznovrstnosti in družbenih tradicijah, povezanih s to redko dejavnostjo.
