Mesto Bannack je bilo ustanovljeno leta 1862, ko so na vrhuncu zlate mrzlice v bližini odkrili novo nahajališče zlata. Novica se je hitro razširila in v samo nekaj mesecih je v mrzlih gorah Montane živelo že štiristo ljudi, daleč od vsega. Mesto je dobilo ime po indijancih Bannock, ki so nekoč živeli na tem območju. Drugih naselij ni bilo, mesto je nastalo ob glavni cesti, ki je vodila skozi Montano, tako da je imelo že spomladi leta 1863 pet tisoč prebivalcev, na vrhuncu pa jih je Bannack štel okoli deset tisoč.
Ko je Montana postala ozemlje ZDA, je bil leta 1864 Bannack na kratko njeno glavno mesto, šele naslednje leto ga je zamenjal Virginia City. Vse je šlo samo še navzdol. Rudniki so bili izčrpani veliko hitreje, kot je bilo predvideno, leta 1880 dokončana trasa železnice, ki ga je povsem obšla, pa je Bannacku podpisala smrtno obsodbo. Mesto, ki samo po sebi ni bilo nič posebnega, z rudniki brez zlata, so prebivalci kmalu začeli zapuščati, piše portal PunKufer.
Bannack je postal mesto duhov. Leta 1961 je bil razglašen za nacionalno zgodovinsko znamenitost ZDA, danes pa je zgodovinsko okrožje Bannack del državnega parka Bannack. Približno šestdeset lesenih hiš, med katerimi imajo nekatere še dobro ohranjene okrasne fasade, obiskujejo turisti, vsak tretji konec tedna v juliju pa mesto znova oživi, ko ob zgodovinskem prazniku spet zadonijo zvoki kovačnic, spet se zasliši vrvež na ulicah in pesem rudarjev.
V svoji kratki "zlati dobi" je Bannack bil živahno središče, polno življenja. Imel je tri hotele, tri pekarne, tri kovačije, dva hleva, dve mesni tržnici, trgovino z živili, restavracijo, pivovarno, biljardnico in štiri salone, v katerih so si domačini povedali vse, kar se je tiste dni zgodilo na divjem zahodu. Vzdušje skoraj kot v filmu.
Pijančevanje, streljanje, prostitutke, javna obešanja in – odpadniški šerif Henry Plummer, ki naj bi bil vodja hude tolpe, ki je ropala in nadlegovala prebivalce od Virginia Cityja do Salt Lake Cityja, so zaznamovali utrip naselja, še piše PunKufer.
S Plummerjem in dvema njegovima namestnikoma se je ukvarjal nič manj okruten odbor za nadzor. Brez sojenja so ju obesili v Bannacku 10. januarja 1864, številne Plummerjeve sodelavce pa so linčali ali izgnali pod grožnjo smrti. Dvaindvajset ljudi je bilo tudi obsojenih in obešenih.
